S totega konca: Občinska matematika

Naš Andrej je odličen matematik, čeprav je po izobrazbi samo doktor sociologije. Njegovi izračuni so vsega občudovanja vredni, še zlasti, ker so zmeraj in vedno v korist občanov. Ni namreč pomembno, koliko denarja komu dolguješ, pomembno je, koliko mu ga boš vrnil. Pa naj se upnik na trepalnice postavi.

Poglejmo primer: avtobusno podjetje Veolia je pravnomočno iztožilo občino za astronomskih 7,4 milijona evrov, ta ista občina pa v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje samo 1,6 milijona evrov odhodkov iz naslova izgubljenih tožb. Tej matematiki kajpak ne gre oporekati, saj se totokončevski finančniki nikoli ne motijo. Krivo je sodišče, ker ni razsodilo v skladu z njihovimi izračuni, izvirni greh pa je tako na plečih Veolie. Kako si sploh drzne tožiti toti konec? Nesramnost brez primere. Za narodov blagor pa dandanes res nihče več noče požreti nekaj evrčkov izgube. Kot da bi bilo šefov Veolie konec, če bi nam malo pogledali skozi prste.

Ampak mi se ne damo, saj imamo Andreja. In če je Andrej v predlog proračuna vtaknil le 1,6 milijona evrov za plačilo izgubljenih tožb, potem se nam kaj hudega že ne more zgoditi. On že ve. Matematika, tehnika, gumarabika!

Načrt po Andreju je takšen: občina in Veolia bosta na mizo vrgli vse karte in zaigrali odprto igro, baje v korist totokončevskega življa. Kar je nadvse zanimivo, še zlasti, ker močno spominja na iluzijo. Le zakaj bi se šefi Veolie, zdaj ko so pravnomočno zmagali, nenadoma podelali v hlače in popustili našemu Andreju. Naj je še tak pogajalski mojster, v tem primeru se dejansko ne da pogajati o ničemer več. Za to je bil čas pred leti, ko je Veolia še tarnala, da ji občina plačuje premalo za prevoz potnikov v mestnem avtobusnem prometu. Zdaj, ko ima v žepu dve pravnomočni sodbi, pa lahko naš Andrej le še ponižno upa, da se mu Veolia ne bo z izvršbo obesila na transakcijski račun in občino pahnila v še večje finančne težave.

A našega Andreja, ki v svoji vlogi, kot smo pred kratkim že ugotovili, nedvomno zelo uživa, to vsaj navzven na gane preveč. Le zakaj bi ga? Kakor koli se bo zgodba razpletla, on na koncu ne bo nič kriv in lahko iz te finančne brozge izplava le kot zmagovalec. Dejstvo namreč je, da on tega ni zakuhal in če mu uspe šefa Veolie, Šveda, ki sliši na ime Bo, prepričati, naj si vzame malo manj, kot mu v resnici pripada, potem je pa res car. Bežen pogled v zgodovino sporov med Veolio in občino sicer ne vzbuja pretiranega optimizma. Veolia je toti konec nekoč že olajšala za 1,6 milijona evrov in vse, kar je takrat nepogrešljivemu Francu uspelo doseči, je bilo obročno odplačilo dolga.

A brez panike. Andrej in njegovi so pred kratkim že spretno obrnili fante iz Bruslja. Ti so nam vzeli univerzijado, terjali milijonsko zadoščenje, toti konec pa jo je na koncu odnesel samo z ugodno neznano odškodnino.