Tiskane izdaje
Ta naš Andrej pa res nima sreče. Razen v ljubezni, kajpada. Kar pa tako največ šteje. Že skoraj tri leta se namreč meče na zobe za Kitajci in totemu koncu obljublja investitorje z Daljnega vzhoda, ki da bodo uspavano gospodarsko Trnuljčico prebudili iz sna, pa nič. Nasprotno, zdaj nas po levi in desni prehitevajo Čehi.
Da, tisti isti Čehi, ki so bili inspiracija podalpskega raja pri iznajdbi besedne zveze, ki je danes ne slišimo več pogosto, in to z razlogom. Ako neki predmet, najpogosteje oblačilo, ni bil po zadnji modi, s(m)o ga hitro označili za češkega, ponosnega lastnika pa za čeha. Da kombinacije belih nogavic in sandalov sploh ne omenjamo.
Kitajskega predsednika to seveda ne zanima. Češko je postavil v središče zanimanja kitajskih vlagateljev, mi pa bomo spet ostali nekje na obrobju dogajanja. Kajpada za našo obrobnost ni kriv Andrej, ampak naša visoka politika. Andrej je vsaj poskušal nekaj premakniti, resda brez izrazito vidnega učinka, a se trudi. Če nič drugega, je vsaj na Kitajsko odletel in pobliže spoznal njihovo kulturo in običaje. Kar pa tudi nekaj velja. Mar ne?!
Naj ga še tako čislamo in povzdigujemo v in nad oblake, Andrej je pač premajhen igralec na svetovnem političnem zemljevidu. Zato je razumljivo, da ga kitajski predsednik še povoha ne, in temu primerna je tudi gospodarska izmenjava totega konca s Kitajsko. Zanj je najbolje, da se drži preverjenega lokalnega okolja in niti ne poskuša odkrivati tople vode. Dela ima na totem koncu več kot dovolj. Celo sam s seboj.
Ondan je, denimo, spet stresal šale. In to na sodišču, kamor je spravil novinarja rumenega časopisa. Možakarja se pričkata okrog tega, ali je bil Andrej na zdravljenju od prepovedanih substanc ali ne. No, bomo videli. Še zlasti nas zanima, kaj bo pokazal test vzorca z Andrejeve glave. Tam se baje čudne snovi najdlje zadržijo. Čeprav o Andrejevi neomadeževanosti tako ne dvomi nihče. Še najmanj on sam.
Če se ni šalil, česar pa pri njem nikoli ne vemo, saj je iz njegovega pokerskega izraza na obrazu težko kar koli razbrati, si je celo kakšno kost pripravljen navrtati in dati vzorec. Kajti zanj v dokazovanju telesne čistosti ni nobena žrtev premajhna. Ave, Andrej!
No, na srečo se naša sodišča tovrstnih bolečih postopkov ne poslužujejo. Nekdo mu bo lepo odrezal košček naglavnega okrasja, tistega med temenom in klobukom, pa bo. In ker je Andrej povsem prepričan v svoj prav, v laboratoriju ne bodo odkrili nič. Svet se bo vrtel še naprej in vsi bomo srečni kot le kaj.
Še letošnji proračun bodo mestni svetniki prej ali slej potrdili. Vse tisto jokanje in stokanje, na katero se pripravljajo že od Svetih treh kraljev, jim ne bo veliko pomagalo. Na koncu bodo finančno biblijo požegnali, ker jim kaj drugega za dobrobit totega konca in njihovih stolčkov niti ne bo preostalo.
