S totega konca: Trdoglavci raus!

Toti konec je trmast košček podalpskega raja. O tem ni dvoma. Celo kakšnega trdoglavca bi našli ležati pod kakšno lipo. Takšnega, ki dobesedno rine z glavo skozi zid, saj je prepričan, da je dovolj trda za razbijanje ne samo opek, ampak kar betona.

A na srečo je osebkov te vrste bolj malo in na totem koncu povečini vendarle prevladujejo ljudje z razumom. Takšni kot naš Andrej. Ki za vsako ceno ne poskuša dokazati, da ima prav le on. Ki spoštuje mnenje tistih, ki se na zadeve spoznajo bolje od njega. Ker pač ni supermen in vsega ne ve in ne zna, čeprav se trudi za dobrobit našega skupnega žaklja ter ga pri tem ne zanimajo politične intrige.

Odločitev, ki jo je nedavno sprejel naš Andrej, zato sploh ni nobeno presenečenje in le dokazuje njegovo širino. Ko je uvidel, da je vrag vzel šalo in da se dveh svetovalcev ne bo mogel znebiti z levo roko, se je namreč modro potegnil nazaj in predlog za ukinitev njunih delovnih mest umaknil z dnevnega reda seje mestnega sveta. Ker on že ne bo prenašal odgovornosti na druge, da bodo potem za njegovim hrbtom govorili grdo o njem. Bo že našel kakšno drugo možnost, kako dva svetovalca brez zaupanja brcniti skozi stranska vrata občinske palače.

Da ne bo pomote, naš Andrej ni mevža, le razumno je ravnal, saj z občinskim sindikalistom Goranom ni šale. Ta je bil do zdaj še vsem županom trn v peti in Andrej ni nobena izjema. Resda sta možakarja kratek čas odlično sodelovala, saj je bil tudi Goran njegov svetovalec, vendar je tudi ta ljubezen hitro ugasnila. Lahko bi rekli, da je šlo za klasično aferico za eno noč, ko strast hitro pride in še hitreje izgine. Le da je v tem primeru izginilo – zaupanje.

Sindikalistu Goranu, vajenemu vsega hudega, pač niso bile pogodu razne Andrejeve zamislice; denimo, ta, da bi vsem občinskim uslužbencem zavezal usta. Čeprav je s tem mislil le dobro. Kaj se to pravi, da bi lahko vsak izdajal javne podatke. Kam pa pridemo? A človek dandanes res ne more ničesar več skriti? Denimo, že davno plačane odškodnine za odvzeto univerzijado, ki še naprej nosi oznako strogo zaupno.

A pustimo ta drobiž, občinarji so se v našem imenu za naš denar gotovo dobro pogodili. Vrnimo se h Goranu in Andreju. Njuni odnosi so povsem skrhani in občinski sindikalist že kaže zobe. Andreju jo je pri poskusu odpuščanja dveh svetovalcev brez zaupanja tako zagodel, da je ta kar prek fejsbuka sporočil, da umika sklep o odstrelu. K tej odločitvi ga je spodbudilo negativno mnenje sindikata, zato ga bo, ker pač ni trdoglavec, v miru preučil. Klinc, jeseni so znova volitve in vsaka negativna poteza je lahko škodljiva. Čeprav ni nobenega dvoma, da se bo na sindikalni očitek o prozornem, zakonsko nedopustnem in skrajno brutalnem poskusu kadrovskega linča zaposlenih odzval premišljeno. Morda bi jima lahko spet našel kakšno delo, če ju že plačujemo.