Tiskane izdaje
Po vseh kolobocijah in po vsem silnem hitenju v zadnjih tednih je vlada točko o prenosu Lipice Turizma na Slovenski državni holding na seji v četrtek ... umaknila!
Ali je človek res pravi naivčina, če si misli, da so v času pred sejo vlade za mizo skupaj sedli pristojni minister, državni pravniki, predsednica sveta Kobilarne Lipica, šefi Slovenskega državnega holdinga in se dogovorili? Kajti razvpiti problem res ni od muh in zadnji decembrski dan – zakonski rok, do katerega bi morala hči Lipica Turizem še zadnjič v slovo poljubiti mater Kobilarno Lipica in se od domačih jasli podati v tuje roke – se nazadržno bliža. Toda za mizo skupaj očitno niso sedli. Če pa so, je nekdo manjkal. Sicer točke z dnevnega reda ne bi umaknili zadnji hip.
Domišljali smo si, da so omenjeni skupaj za mizo že sedeli. Če že ne pred leti, ko so iz državnih jasli celi družini v potuho (materi in hčeri oziroma njunemu direktorju) podarili poldrugi davkoplačevalski milijon, pa vsaj pred letom, ko so začeli pisati nov zakon. Ali vsaj pred meseci, ko je bil zakon že sprejet. Ali vsaj pred mesecem, ko se je že tako mudilo. In da so se vprašali, kako in kaj naj s to nesrečno Lipico Turizmom, da bo prav.
Zdaj je videti, kot da še nikoli niso sedeli skupaj. In da so se tako zaštrikali v zakon o Kobilarni Lipica, ki so si ga sami spisali, da nočejo niti samim sebi verjeti, da je to res in bi zdaj to Lipico Turizem, ki ima samo stare dolgove in 35 zaposlenih, kot vroč kostanj spustili v roke Slovenskega državnega holdinga, pa naj si ima to Lipico!
Ne vemo točno, zakaj so umaknili odločanje o Lipici Turizmu z dnevnega reda, ampak nekaj od tega bo: Kobilarna Lipica, državni zavod, je ustanovila gospodarsko družbo Lipico Turizem. Mater in hčer je tedaj v upravljanje dobil nekdo, ki ga je izbrala politika. Pri belem dnevu in polni zavesti politikov in državnih uslužbencev je dolg v njihovi hčeri Lipici Turizmu ponovno narasel na dva milijona evrov, še pol milijona pa ga hči dolguje svoji materi, javnemu zavodu, ki ga financira država. Državnega premoženja se v najem ne daje zastonj, zato bi država sama sebi, pardon, zasebni družbi Lipici Turizem, določila nepremičnine za najem in zaračunala 20.000 evrov mesečne najemnine za nekatere nepremičnine, če bi jih, seveda, kdo hotel v najem.
Ali je človek res pravi naivčina, če oceni, da so Lipico čisto zares spravili v mrtvi kot? Stečaj? Ni rešitev. Država bi morala dolgove, vroči kostanj, v vsakem primeru pojesti. Morda bodo naposled sedli skupaj, se vrnili na začetek in preštudirali tudi enostavne predloge sindikalistov, ki iz prakse vidijo, da mora vse v Lipici živeti pod isto streho. Dokler pa se država ne prepriča v to, naj zakonski rok za ločitev hčere od matere premakne za leto ali dve in na stranski tir odrinjenemu v. d. direktorja Boštjanu Bizjaku družno pomaga, da bo v Lipici Turizmu posloval z rezultatom, ki bo večji od pozitivne ničle. Da bi tako, namesto davkoplačevalcev, začel pokrivati njihove in grehe njegovega predhodnika.
Snežniški razgledi: Pod hrasti vroči kostanj
Ali je človek res pravi naivčina, če oceni, da so Lipico čisto zares spravili v mrtvi kot?
Objavljeno
16. december 2014 12.13
