Špekulanstvo za en evro

Če bi sklepali po lastniški strukturi holdinga H&R, ki obvladuje korporacijo Hidria, potem bi pravzaprav lahko trdili tudi, da gre za družinsko podjetje ustanovitelja Hidrie Edvarda Svetlika, ki obvladuje slabih 40 odstotkov delnic, in treh najožjih sodelavcev. Če ne vtikamo nosov v čisto vsako družinsko podjetje, ki se znajde v težavah, nam ga načeloma niti v Hidrio ne bi bilo treba. Strinjam se, da je lastnina sveta in da je stvar lastnika, kaj bo z njo počel.

Toda družinsko podjetje, ki daje delo približno 2500 zaposlenim v skupini družb, nosi drugačno socialno odgovornost kakor podjetje, katerega glavni vir dohodka zagotavlja starejši proizvodni stroj v kleti stanovanjske hiše. Javni interes dobi drugo oznako, če se pokaže, da bo za »družinske« odločitve plačala širša javnost. Težava Hidrie, lahko tudi zanka, je bilo najemanje nevzdržnih kreditov, ki se jih je nabralo za približno 150 milijonov evrov. Nekateri so bili tudi tajkunsko špekulantski kakor v Merfinovem primeru, čeprav te pomoči za privatizacijo Merkurja v Spodnji Idriji ne priznavajo. In ta posojila lahko po enem izmed scenarijev v drugem valu »odpisa« pristanejo na slabi banki.

Hidria že leto dni ne plačuje glavnic kreditov, še z obrestmi in s plačilom davščin ima menda težave. Po naših informacijah se morajo odkrižati dolga, da bi breme padlo pod 100 milijonov evrov. V Hidrii so nam še pred kratkim zagotovili, da so pogovori z bankami upnicami (ki so soodgovorne za to nočno moro) uspešni. Več ne povedo zaradi sporazuma o nerazkrivanju podatkov, ki pa bržkone služi bolj korporaciji kakor bankam. Uspeh je v tem primeru relativna stvar. O njem bi bržkone težko govorili glede na to, da pogajanja trajajo že leto dni in da težave niso prav nič manjše. Toda odpraviti jih bo treba do jeseni, kar pa je - tudi po priznanju nekaterih blizu vodstva Hidrie - bržkone misija nemogoče.

Kaj se utegne zgoditi, če bi v Hidrii dejansko izgubili najpomembnejši izziv doslej, je špekulanstvo. Vsekakor bi bil to najprej udarec za ugled, na katerega vodstvo stavi veliko, če ne celo preveč. Napoved, da se bodo plače zaposlenim znižale za pet odstotkov, je ukrep, ki bo poleg ugleda udaril še kam drugam, predvsem pa tiste, ki si ne morejo privoščiti zbirke športnih vozil, 15-metrske jahte ali 600.000 evrov vredne »vikendice« v Savudriji.

Glavobol vodstva Hidrie pa bo še večji, če bo tekmec Kolektor, s katerim sta v medsebojnem obračunavanju brez rokavic že zdavnaj presegla vse meje, zares odkupoval terjatve, ki jih imajo posamezniki do Hidriinih družb. V tem primeru si bo Kolektor odprl vrata v jedro korporacije, kjer bo lahko postavljal zelo neprijetna vprašanja. Domnevno izjavo, da bi predsednik Kolektorja Stojan Petrič Hidrio prevzel za en evro, pa je za zdaj mogoče razumeti kot še eno slabo šalo za vnašanje nemira.