Tlačani in knezi: Pasje stoletje
pet, 16.06.2017, 15:00
Tlačani in knezi: Pasje stoletje
Pod Šrotom nam niti ni tako slabo, saj nam nikoli ni bilo bolje.
Niti sto let ni od takrat, ko je leta 1921 mesto Celje z Jurom Hrašovcem prvič dobilo slovenskega župana. Na to pomislimo tlačani vsakič, ko se ozremo na zadnja leta in se ovemo, kakšen pečat je in morda še bo mestu vtisnil Bojan Šrot, ki Celju županuje že več kot petino tega časa ... Klobuk dol.

Neki nič več knežji, od zadnjih volitev le še tlačanski znanec je ob našem notoričnem zbadanju župana pripomnil, da se za kamelami praši in da se v dvajsetih letih marsikaj nabere. Manjka mu občutka za zgodovinsko distanco. Dodajamo: pod Šrotom nam niti ni tako slabo, saj nam nikoli ni bilo bolje.

Vsemogoče so si namreč župani in mestni svetniki skozi bogato politično in socialno preteklost Celja izmišljali. Naj še bolj podkrepimo naše prepričanje, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti slabše.

Po navedbah zgodovinarke Marije Počivalšek je že drugi slovenski župan Celja Alojzij Mihelčič leta 1929 ob prazni blagajni dovolil razpravo o obdavčitvi mestnih izložb in so trgovci zagnali vik in krik. Enako je bilo lani, ko so svetniki komaj preprečili Šrotu, da ni celjskim trgovskim centrom še bolj povišal nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Napnimo zgodovinski in dramaturški lok še z razcvetom podružbljene slovenske vladavine v Celju.

Direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj nas obvešča o arhivskem gradivu, da je celjska nemška oblast leta 1900 zapisala celjske pse in njihove lastnike, da bi lahko začela pobirati poseben pasji davek. V Celju so našteli 154 psov, najpogostejša imena so bila Bubi, Daxl in Gigerl. Po zadnjih podatkih je v Celju 4185 psov, največ z imeni Medo, Rex in Piki.

Gre za spoštovanja vreden podatek o napredku Celja; tudi če odštejemo, da se je občina medtem razširila na primestje in da smo se tlačani razmnožili. Psov je danes v mestu tridesetkrat več, prebivalcev pa samo petkrat več kot leta 1900.

A čeprav je mestna blagajna vedno prazna, nam naša zlata oblast ni naložila davka na pse. Še več, celjski umetniki se jim bodo to poletje poklonili. Matija iz Galerije Plevnik-Kronkowska je kurator večmedijskega projekta Pasji dnevi, ki bo z razstavo štirinožce in njihove lastnike ovekovečil kot najbolj zveste uporabnike zelenih mestnih površin. Na Savinjskem nabrežju bodo od julija do septembra prav njim namenjeni različni dogodki, ki bodo konkurirali dogodkom za otroke na sosednji Mestni plaži.

Tvegamo, da nas boste obtožili nemškutarstva in sovraštva do živali. A dejstva govore zase. Po sto letih, odkar imamo v Celju slovensko oblast, se bolje godi psom kakor nam.



Tlačani in knezi: Pasje stoletje

Umetnica Andreja Džakušič je v okviru umetniške akcije Vstop prost že leta 2005 na Mestni plaži ob Savinjskem nabrežju intervenirala v prostor. Pasje sledove je označila z opozorilnimi zastavicami. Ducat let kasneje se z drugim umetniškim posegom k psom in na Mestno plažo vrača kurator Matija Plevnik. Foto: Brane Piano

Prijavi sovražni govor