Tlačani in knezi: Teleport

Mnogo tega smo se že naposlušali in tudi sami pisali o slavni zgodovini Celja, tudi – vzeto iz nemščine – Bisera ob Savinji in tudi – potvorjeno od grofov Celjskih – Knežjega mesta. Naše ljubo mesto bo imelo kmalu, v torek bo ta slavnostni dan, svoj praznik. Pravzaprav kar rojstni dan, saj je bilo Celje takrat, tistega davnega 11. aprila leta 1451, rojeno, ko mu je Friderik II. podelil mestne pravice.

Ampak vse to je zgodovina in preteklost. Če je še tako slavna, jo danes lahko slavimo zgolj po zaslugi Krištofa Kolumba. Če namreč on in njegovi pomorski nasledniki ne bi iz Amerike pripeljali krompirja in koruze, ki so ju skupaj s težkimi kovinami polna polja okoli našega mesta, bi naši predniki že zdavnaj shirali ob srednjeveškem organsko pridelanem grahu in bobu. Ha, še moderne celjske tržnice ne bi bilo, saj ne bi bilo paradižnika in paprike, in to pomlad ne bi mogli na njej na veliko nakupovati sadik.

Ob rojstnih dnevih po naših šegah in navadah ne govorimo veliko o preteklem življenju in dosežkih slavljenca, še posebej ne, če je njegov edini uspeh ta, da ni padel na nos, ko je imel roke v hlačnih žepih in se je spotaknil ob rob pločnika. Ne, slavljencu voščimo dolgo življenje, veliko zdravja in sreče. Če pa je rojstnodnevnik že zelo v letih, se ne spodobi drugo kakor voščiti mu srečo z zdravjem. Na mnoga leta stoletniku res ni okusno vzklikati. Še manj nekomu, ki jih bo kmalu imel 600.

Se pa smemo, večne tečnobe tlačanske, ob rojstnem dnevu vprašati o prihodnosti našega Celja. Kdaj bodo strupi v rodni grudi izginili? Bo zemljo skozi tisočletja prej očistila mati narava ali mestna politika? Bo občina prej kupila električne avtobuse ali se bomo tlačani prej po mestu in na Šmartinsko jezero premikali s teleportacijo? Velike dileme ...

Poskusimo z manjšimi. Župan tega mesta, tako je povedal na odprtju Mednarodnega industrijskega sejma, pravkar prebira knjigo o četrti industrijski revoluciji in se čudi, da so roboti in takšna tehnika kakor v filmih o Jamesu Bondu že med nami. No, tam so, kolikor se spomnimo, samo pištolce, avtomobilčki, babnice in dimne zavese kakor v Celju ...

Bo ob takšnih voditeljih temu mestu spet uspelo ne zamuditi evropskih razpisov in se potem hvaliti z obnovo dveh mestnih fasad, gradnjo ene ceste med Novo vasjo in Ostrožnim ter vsaj tretjič, če tudi drugič ne bi šlo, s pridobitvijo denarja za predelavo Blagovnice T – kakor je dejal novinarjem ob praznični tiskovni konferenci – v »znanstveno-industrijski zabavni park«? Ali pa so tudi to pretežka vprašanja?

Vse najboljše za rojstni dan, moje drago mesto Celje. Želimo ti veliko zdravja in sreče. Obojega si potrebno.