Trendi: Obledela rdeča preproga

V preteklih letih je postregel z nizom zanimivih vsebin. S kombinacijo globalnega in regionalnega, ki je povezala bližnje zunanjepolitične probleme s svetovnimi globalnimi razmisleki, je razpiral pomembna vprašanja mednarodnih odnosov. Strateški forum, ki se je pred kratkim končal na Bledu, je edina vélika razprava te vrste v Sloveniji. V tukajšnji prostor, kjer je zunanja politika ujetnica ozke, sosedske mentalitete, je vnesel širšo razsežnost, debato o globalni politični krajini: preurejanju razmerij moči, izgubljenih paradigmah, večpolarnosti, novih akterjih na mednarodnem prizorišču. Prihajali so visoki gostje od vsepovsod, vedno so prinesli sveže ideje.

Forum je bil letos devetič zapored, bližajoča desetletka sili v razmislek. Vsakoletna mednarodna konferenca je približno toliko kvalitetna, kot je kakovosten izbor gostov, ki v razpravah sodelujejo. Letos ni bilo velikih imen kot prejšnjekrati: v minulih letih so na Bled prišli Colin Powell, Amr Musa, Radžendra K. Pačauri, Felipe González, tokrat je bil najvišji rang zunanjih ministrov, večidel iz regije. Veliko zagat je finančnih, nekatere eminence se udeležujejo tovrstnih dogodkov samo za visoke honorarje. Organizatorji pojasnjujejo, da je primanjkljaj vrhunskih akterjev mednarodne politike tudi posledica brezvladja: stare vlade, ki je ni več, nove, ki je še ni. In vendar je del problema tudi v renomeju politične garniture, ki je v mednarodni javnosti neprepoznavna.

Težave so hkrati konceptualne. Minule razprave so razmeroma dobro tematizirale aktualni mednarodnopolitični trenutek: vlogo Evropske unije v času krize, spremenjena svetovna razmerja in premik moči z Zahoda proti Aziji, pa tudi vse manj koncentrirano, vse bolj razpršeno moč, ki je zunaj nadzora najmočnejših držav. Letošnji naslov Moč zaupanja je vzel pod drobnogled eno najbolj perečih vprašanj sveta in Evrope še posebej. V osrednji debati o filozofiji vodenja pa je bilo pogrešati evropskega politika visokega ranga, razmisleke o tem, kako bo Evropa obnovila pretrgano vez zaupanja med politiko in javnostjo. Še bolj očitno je izostala debata o Ukrajini. V času največje geopolitične krize v odnosih med Zahodom in Rusijo, in v temelju vsega je globoko vsajeno nezaupanje, je forum temo obšel. Oziroma jo obravnaval samo posredno, ob omizjih, namenjenih energetiki in infrastrukturi. Konferenca je koncipirana dolgo vnaprej, a ukrajinsko vprašanje je na dnevnem redu vse od začetka leta. Še en pereč, prezrt problem so ekstremizmi na Bližnjem vzhodu, kjer se podira ureditev, nastala po prvi svetovni vojni. Pred našimi očmi razpada meja, začrtana pred slabimi sto leti. Prodor islamske države in zadrževanje ukrajinske krize sta medsebojno povezani, največji strateški vprašanji, dvojni izziv Zahoda.

Podobne mednarodne konference sčasoma povsod izgubijo naboj. Težko jih je organizirati zdaj, ko zmanjkuje denarja in so odvisne od sponzorjev. Pa vendar je problem zunanja politika, ki misli, da je celotno zunanjepolitično obzorje gospodarska diplomacija, ki pripisuje več pomena mreženju kot strateškim premislekom. Potreben je razmislek, kako naprej.