Tiskane izdaje
Ko so se pred kratkim novinarji televizijske mreže NBC dokopali do tajnega dokumenta demokratske administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki pravno upravičuje zunajsodne likvidacije ameriških državljanov, se je tako na desnici kot na levici sprožil val obsojanja licemerja »liberalnih« vodilnih medijev v ZDA.
Urednica spletišča Salon Joan Walsh je spomnila na izsledke raziskave, da so liberalci pripravljeni, če že ne podpreti, pa vsaj »požreti« tudi sicer sporne politične odločitve, če vedo, da jih podpira »njihov« predsednik Obama. Tudi konservativni komentatorji so se v zadnjih dnevih strinjali z njeno oceno, da to prav tako velja za »mainstream« medije, ki so nekoč Obamovega republikanskega predhodnika Georgea Busha mlajšega menda skorajda »linčali«, ker je požegnal mučenje. Zdaj pa previdno molčijo, ko »njihov« poglavar Bele hiše počenja podobno grozljive reči.
»To ni le ideološko licemerje, ampak nekaj precej bolj temeljnega in precej bolj vznemirjajočega,« je zapisal komentator svobodnjakarskega mesečnika Reason Nick Gillespie. Po njegovih besedah je »navkljub vsemu njihovemu kikirikanju o tem, da so psi čuvaji vsega dobrega in spodobnega v družbi,« še vedno daleč preveč novinarjev, ki so pripravljeni in voljni odigrati vlogo služabnikov (politične) moči, »vključno z močjo za ubijanje«. V dnevniku New York Times, enem od ključnih medijev, ki plujejo po »glavnem toku«, so se brž odzvali na neupravičene kritike in opozorili, da so vodilni mediji veliko poročali o brezpilotnih letalih oziroma »trotih«, ki v skladu z Obamovimi osebnimi povelji iztrebljajo (notranje) sovražnike naroda po vsem svetu.
Človek bi jim že skoraj verjel, a kaj ko sta dva od vodilnih ameriških časnikov le nekaj dni pred tem prostovoljno razkrila, da sta več kot eno leto vedela za tajno letalsko oporišče v Saudski Arabiji, od koder Američani pošiljajo »trote« nad Jemen, pa o tem v skladu z dogovorom z oblastmi nista poročala. Iz tega oporišča sta jeseni 2011 poleteli tudi brezpilotni letali, ki sta brez kakršnega koli sodnega postopka v sodobno ameriško »fojbo« poslali tri ameriške državljane: najprej dva domnevna »propagandista« Al Kaide, Anwarja al-Awlakija in Samira Khana, le kak teden kasneje pa še komaj 16-letnega Awlakijevega sina Abdulrahmana. Prvi so nenačelno koalicijo z oblastmi prekinili v Washington Postu, a to zgolj zaradi tega, ker so izvedeli, da nameravajo čez nekaj dni razkriti obstoj oporišča v konkurenčnem New York Timesu.
Za ameriškega kolumnista Glenna Greenwalda, ki se je lani s pisanjem preselil čez lužo v britanski Guardian, to ni nič novega. Pred štirimi leti se je tedanji izvršni urednik Timesa Bill Keller celo javno hvalil, kako se pred objavo dokumentov spletišča WikiLeaks njegovo uredništvo usklajuje z ameriško administracijo. Po Greenwaldovih besedah ta »patriotizem« ameriških medijev razkriva, da so tisti, ki bi morali nadzirati oblast (in se s tem, da to počnejo, celo ves čas hvalijo), dejansko njeni največji služabniki. Pri nas so jih nekoč lepše imenovali: družbenopolitični delavci.
