V nadaljevanju preberite:
Nekaj časa je bilo popularno, da so uporabniki za zabavo iskali luknje v znanju pametnih sistemov, kakršen je chatGPT, in objavljali najbolj neumne napake, ki jim jih je uspelo ustvariti. Halucinacije umetne inteligence, ki so bile najprej dokaj pogoste, se zdaj pojavljajo redkeje, sploh če uporabljamo zadnje verzije jezikovnih modelov, kakršen je recimo GPT-4. Plačljiva verzija chatGPT sploh v slovenščini deluje kar občutno bolje kot prosto dostopna, a dokaj dobro se obnese tudi brezplačna različica istega orodja, ki je na voljo prek Microsoftovega orodja bing chat.
Na podlagi pogovorov z znanci, ki delajo v različnih podjetjih, na univerzah in v izobraževalnih ustanovah doma in v tujini, vem, da številni med njimi že dokaj redno uporabljajo nova jezikovna orodja umetne inteligence, saj si z njimi olajšajo marsikatero opravilo. Vsi pa poudarjajo, da se je zelo pomembno zavedati, da so tudi pametna orodja le orodja. Naredijo pač to, kar jim naročimo. Uporabniki sami pa smo polno odgovorni, kako in za kakšen namen jih uporabimo.
