Tiskane izdaje
Zdravila so zanimiv fenomen. Ljudje praviloma, razen večnih namišljenih bolnikov, ki niso srečni, če iz zdravniške ordinacije ne pridejo z vsaj nekaj recepti v rokah, niso navdušeni nad njihovim uživanjem. Danes je namreč, bolj kot kdaj prej, znano, prepoznano in priznano, da ni zdravila, ki bi imelo le pozitivne učinke, ampak se v slehernem skrivajo tudi neželeni učinki.
Po drugi strani pa so zdravila, jasno, nepogrešljiva. Raziskovalcem, ki so jih odkrili, gredo zasluge, da so nekoč usodne bolezni postale ozdravljive ali vsaj obvladljive, oči bolnikov z redkimi obolenji, za katera še vedno ni zdravil, pa so zazrte v vsak mikroskopski napredek znanstvenikov, ki v razumevanju bazičnega mehanizma bolezni pospešeno iščejo ključ za dešifriranje formule, ki ga bo pomagala premagati.
Toda želja farmacevtske industrije po velikih naložbah v raziskovalski miljé, če ta nima predvidljivega izkupička, ni občutiti. Naložba v vsako zdravilo zahteva približno dve milijardi dolarjev, gradacija proučevanj, študij in preizkušanj, ki vodijo do uradne potrditve njegove učinkovitosti in varnosti ter prihoda na trg, pa traja okoli 14 let. Zato nemalokrat poslušamo o povsem drugačnem, z etiko nezdružljivem preusmerjanju energije proizvajalcev v »stara« zdravila, ki jih tik pred iztekom patenta »prenovijo« in tako do nadaljnjega ohranijo visoko ceno.
Cene zdravil, zlasti novih, inovativnih, težko pričakovanih in stežka iznajdenih, pa so, kot je znano, resnično vrtoglave. V zdravstvene blagajne vsepovsod po svetu, ne le pri nas, te novosti vrtajo luknje, ki jih je vse teže zamašiti in ohraniti nadzor nad odtekanjem denarja iz plačnikovega proračuna, ki nikoli ne bo mogel biti dovoljšen, da bi lahko kril vse novosti, ki so na voljo na trgu.
A prijemi proizvajalcev se spreminjajo, pri nekaterih vizionarska filozofija narekuje, da po izteku patenta zdravilu, pri katerem je do tedaj strošek naložbe povrnjen, ceno izenačijo s ceno bistveno cenejših generičnih zdravil. Raziskovalsko zanimanje se zlagoma spet usmerja tudi na področje redkih zdravil, ki, jasno, ne prinašajo tolikšnih dobičkov kot pogosto predpisovana zdravila za bolezni sodobnega časa. Počasi pri raziskovalcih, vsaj nekaterih, spet postaja izziv, videti tisto, kar vidi vsak – misliti pa tisto, česar ne misli nihče drug. In zato za raziskovanje in razvoj novega zdravila nameniti tudi do štiri milijarde dolarjev.
Tako se že odvijajo tudi postopki za registracijo podobnih bioloških zdravil, ki bodo omogočili boljši dostop do visokokakovostnih, a doslej izredno dragih bioloških zdravil. Tako se bo sčasoma začela zmanjševati finančna stiska plačnika, ki ne zmore kriti priliva vseh novih, dokazano dobrih zdravil, pa tudi zdravstvenim sistemom se bo izboljšala finančna vzdržnost.
Recept za ukrepe, ki bodo izboljšali pogoje za delovanje zdravstvenega sistema na vseh ravneh, bomo pospešeno potrebovali tudi v Sloveniji.
