Tiskane izdaje
Izstopila sta na ljubljanski železniški postaji, mlad par z nahrbtnikoma. Hodila sta pred menoj in nekajkrat sem se skoraj zaletel vanju, ker sta korakala zelo neenakomerno. Dekle je ves čas gledalo v mobilnik in fant ji je sledil. Prečkala sta prehod za pešce, se usmerila proti Metelkovi in zavila v hostel Celico. Med sprehodom nisem niti enkrat opazil, da bi se ozrla po okolici. Njuno pot je ves čas usmerjala računalniška aplikacija.
Pred približno dvajsetimi leti sva s nekdanjim gimnazijskim sošolcem doživela precej drugačno popotno izkušnjo. Plaho sva pogledovala večerno okolico barcelonske železniške postaje. Listal sem izposojen ameriški popotniški vodnik Let's Go, ki je takrat edini ponujal koristne informacije za popotnike z nahrbtniki in naslove poceni prenočišč.
Komaj sva ubežala vsiljivim gospodom, ki so ponujali sobo z zajtrkom, in se pridružila skupini podobnih nahrbtnikarskih izgubljencev. Sklenili smo, da bomo skupaj poiskali hostel, ki ga je predlagal moj vodnik. Po dobri uri nočnega sprehoda smo našli pravi naslov, a so bile vse sobe že zasedene. Prvo noč smo morali prespati v parku.
Vsako moje naslednje popotovanje je bilo bolje informatizirano. Naslednjič sem si za potepanje po Poljski, Češki in Slovaški izposodil mobilnik in se znebil nezanesljivih telefonskih govorilnic. Sledili so prva rezervacija sobe po elektronski pošti, prvi nakup letalske vozovnice po internetu in prva uporaba satelitske navigacijske naprave v najetem avtu.
Skupaj z napravami so se razvijale tudi spletne storitve in mobilne aplikacije. Spletne strani za iskanje najcenejših prenočišč in vozovnic so postale bolje obveščene kot človeški potovalni agenti. Na Googlovih satelitskih posnetkih sem lahko preštel parkirišča pred hotelom in si ogledal sosesko.
Popotniške aplikacije so se naučile poiskati prostega voznika (uber, lyft …) ali odpeljati do proste sobe, ki jo oddaja priložnostni stanodajalec (airbnb). Med zimsko potjo na sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu sem lahko že pomeril elektronska očala, ki so mi povedala, pred katero stavbo sem, in me vodila do najbolje ocenjene restavracije.
Užival sem v elektronskem popotniškem udobju. Moja soba ni bila nikoli zasedena, v neznanem velemestu sem brez zemljevida in pomoči sopotnika zlahka našel pisarno ali konferenčno dvorano, kjer me je čakal sogovornik. Svojci in prijatelji so ves čas vedeli, kje sem, in z domačo bančno kartico sem brez težav nakupoval na drugem koncu sveta. Vse bolj sem postajal podoben mlademu paru, ki ga je po Ljubljani vodila mobilniška aplikacija.
Vendar moje idilično razmerje s popotnimi aplikacijami ni dolgo trajalo. Najprej sem opazil, da mi elektronski svetovalci po vsakem obisku sistema prikažejo višjo ceno sobe in letalske vozovnice, saj spremljajo moje klike in vedo, kdaj sem pripravljen zapraviti več denarja. Ko sem sredi velemestnega prometa prvič izgubil satelitski signal, zaradi navigacijske potuhe nisem vedel, v katerem delu mesta sem in po kateri poti sem prišel.
Med ubogljivim sledenjem mobilni aplikaciji sem se počutil kot agencijski turist, ki zasleduje dvignjeni dežnik – le da mojega sprehoda ni usmerjal turistični vodnik, ampak računalniški program in poslovni model njegovega lastnika. Najbolj pa sem pogrešal naključno druženje z drugimi popotniki, saj so se obiskovalci v skupnih prostorih hostlov večinoma zadrževali samo toliko časa, da so na odprti internetni povezavi osvežili profile na družabnih omrežjih.
Odkar potujem v udobnem zavetju računalniških programov, velikokrat pomislim na svojo prvo barcelonsko noč, ki je danes verjetno ne bi mogel več doživeti ali ponoviti. Spomin je – zelo človeško – pobrisal vse neprijetne občutke, strahove in jezo zaradi neuspešnega iskanja prenočišča.
Ostala je samo imenitna pustolovščina, solidarnost in zaupanje med popolnimi neznanci, s katerimi me je takrat povezalo neznano mesto. Računalniški algoritmi znajo vse bolj učinkovito izračunati najnižjo ceno, najkrajšo pot in najkoristnejšega elektronskega prijatelja.
Vendar ni v njihovi učinkovitosti skoraj nobenega prostora za naključna srečanja in nepredvidljive izkušnje, zaradi katerih sem se domov vedno vrnil vsaj malce spremenjen. Kar je navsezadnje smisel vsakega pravega popotovanja.
