V nadaljevanju preberite: 

Vsi so se zgražali, ko je arhitekt Adolf Loos pred dobrim stoletjem postavil stavbo z za tisti čas pusto fasado brez dekorja v središču Dunaja, nasproti glavnega vhoda v cesarsko palačo Hofburg. Izšlo je na stotine časopisnih člankov o sramoti na Mihaelovem trgu in arhitektu diletantu.

Če ta arhitekt ne bi bil vešč tudi v besedi in se počutil poklicanega k osvoboditvi človeštva odvečnega dela – ornamenta, bi se najbrž zlomil in bi stavbo dekoriral, kot je zahteval gradbeni odbor z zadržanjem uporabnega dovoljenja. Po letu ogorčenja se je večina na stavbo navadila in celo menila, da odkriva prvinski dunajski značaj.

Loos je potem predlagal, naj namesto dekoriranja fasade pod okna namestijo cvetlična korita, kar je komisija sprejela, v uporabnem dovoljenju pa predpisala, da morajo uporabniki redno vzdrževati cvetje.