Za ideale ...
pet, 13.10.2017, 10:00
Za ideale ...
Nevarna igra zaupljive demokracije s strogim španskim redom.

Ideal je visok in zanj so pripravljeni politično umreti. Tako kot se je »pokopal« nekdanji katalonski predsednik Artur Mas.

Katalonski osamosvojitveni proces je, kot se Španija razgalja te dni, nevarna igra z ognjem, ki se, ob za Barcelono morebiti najslabšem razpletu, lahko pokaže kot kolektivni in zagotovo tudi posamični politični samomor. Predsednik Carles Puigdemont in njegova ekipa tvegajo ogromno, v resnici postavljajo na kocko vse, morda tudi vse, kar je samo njihovega, še tisto najbolj intimno v slehernem človeku.

Prav zdaj se izteka rok, ko mora »kazen« poplačati nekdanji predsednik ženeralitat Artur Mas. Kazen ni samo simbolično obrobna ali politično vzgojna, ampak (mu) je špansko računsko sodišče z obrestmi vred naložilo krepkih 5,25 milijona evrov: zato, ker je 9. novembra 2014 organiziral tedaj prav tako prepovedano glasovanje o neodvisnosti, na katerem so volivci odgovarjali na vprašanji: »Ali naj Katalonija postane država? In če da, ali naj bo neodvisna?« Potem ko jih je, »v imenu demokracije«, glasove oddalo več kot 2,3 milijona, je dobrih 80 odstotkov med njimi dvakrat obkrožilo da ...

Sledil je sodni pregon ključnih akterjev katalonske politike z Masom na čelu, ki je že takrat spraševal Španijo, Evropo in svet, ali je biti demokrat res isto kot biti kriminalec. Morda je zanimivo, da jih je na zatožno klop – zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja – postavila (prav tako) Societat Civil Catalana, antiindependentistična organizacija, ki tudi zdaj kliče unioniste na velika zborovanja v Barceloni.

Arturja Masa bremenijo v zadevi iz leta 2014 »solidarne odgovornosti«, kar pomeni: če globe z obrestmi vred ne bodo do 17. oktobra poravnali nekdanja ministrica za izobraževanje Irene Rigau (tri milijone evrov), nekdanji tiskovni predstavnik katalonske vlade Francesc Homs (dva milijona evrov) in nekdanja podpredsednica Joana Ortega (200.000 evrov), bo roka pravice segla po zasebnem imetju nekdanjega voditelja ... Zato so, solidarno občutljivi, še preden bi se iztekel rok, začeli zbirati denar za nekdanje politike na drugi strani civilne družbe, denimo pri independentističnih Katalonski narodni skupščini (ANC) in Òmnium cultural.

In ni nepomembno, da je Mas, ki je v torek prisostoval nagovoru Carlesa Puigdemonta v parlamentu ob razglasitvi neodvisnosti, kazen za svoj demokratični zločin – za nespoštovanje navodil španskega ustavnega sodišča, da posvetovalnega glasovanja leta 2014 ne bi smel organizirati – že dobil: po marčevski razsodbi katalonskega prizivnega sodišča dve leti ne sme opravljati javne funkcije in naložili so mu tudi globo v višini 36.500 evrov. Kakor sta bili na istem sodišču takrat obsojeni prav tako Ortegova in Rigaujeva ...

Katalonsko osamosvojitveno gibanje je nevarna igra naivno zaupljive demokracije s strogim in togim španskim redom, v kateri je – v preidealnem ustroju sveta – mogoče končno dobiti vse, v kruto realnem pa čisto vse izgubiti: kolektivno in prvi posamezniki tudi najbolj intimno sebe. Za narodne ideale ...



Za ideale ...

Katalonski osamosvojitveni proces je nevarna igra z ognjem, ki se, ob za Barcelono morebiti najslabšem razpletu, lahko pokaže kot kolektivni in zagotovo tudi posamični politični samomor. Foto: Jorge Guerrero/AFP

Prijavi sovražni govor