Tiskane izdaje
Včeraj je bil velik dan za - župana prestolnice Zorana. Zagorski župan Matjaž mu je namreč izkazal veliko čast: povabil ga je v Zagorje. Še pred tem je tudi Zoran Matjažu šel na roko. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se je vse začelo z - avtobusno postajo. S potratjem podrobnosti, bi rekel Julio Cortazar. A o njem kasneje.
Zagorski podložniki so si bili ob Jankovićevem obisku edini: prav je, da župan najlepšega mesta v Sloveniji pride na obisk v najlepše mesto - pod soncem. Z zagorskih dvorov so javnosti poslali skopo obvestilo, da gospod Janković prihaja na prijateljsko srečanje, da je njegov namen, še utrditi že doslej dobre odnose z najbolj plodnimi Zasavci - Zagorjanov je že nekaj let več kot Trboveljčanov! - in da ga bo na občini sprejel županski kolega s sodelavci ter mu predstavil najpomembnejše zagorske razvojne projekte. Zavistneži med Zasavci so rekli, da bi moralo biti obratno: da bi naravno zaporedje zahtevalo, da Janković Zagorjanom razloži, kaj je to - razvojni projekt. Da ga véliki pokaže malemu in ne obratno. Ker pa Švagan ve, da enkrat teče pes, drugič teče zajec, ni popustil. Še več. Kakor je bilo pričakovati, ni vse ostalo le pri besedah.
Ljubljanski župan se je v žgoči pripeki in najbrž zato v Švaganovi senci sprehodil po zagorskem mestnem središču ter si zagorske dosežke ogledal tudi v naravi. Na dlani je imel vse potratje zagorskih podrobnosti. Kaj je o njem rekel, če je kaj rekel, ali je ostal brez besed, našim ušesom ni znano.
Povsem nemogoče pa je, da med zagorskimi podrobnostmi Zoran v krožišču ne bi opazil velikega nagnjenja Zagorjanov do fontan in curkov vseh vrst. V mestnem parku dr. Janeza Drnovška Zoran najbrž ni mogel, da ne bi pomislil, kako lepo bi bilo vendar imeti nekaj Drnovškovega tudi v prestolnici. Pa da vsi nadobudni vzhodnjaški turisti namesto potopnih smetnjakov, ki so te dni menda osrednja ljubljanska turistična atrakcija, v objektive lovijo še kaj drugega kot podalpske - odpadke. A usoda je hotela, da so leta 2008 Zagorjani prehiteli svet in prvi naročili Drnovška v bronu ter ga postavili v park.
Nakar - avtobusna postaja. Ko se je zagorski župan odločil urediti vpadnico v mesto iz trojanske oziroma izlaške smeri, si je za svoje podanike zaželel tudi avtobusno postajališče, kakršno si zaslužijo. Vitka občinska uprava je iskala, brskala in - našla! Županu Švaganu je med vsemi v oko padla podoba ličnih postajališč, kakršna ima - Zoran! »Takšno bom imel tudi jaz,« je rekel Švagan. Ha, so ga podučili, za to bo treba pa soglasje samega Jankovića dobiti. Če je tako, ga bom pač dobil, je rekel Švagan. In ga je.
Zagorjani zdaj že drugi dan trepetajo, da se ne bi njihov župan navdušil še nad eno Jankovićevo znamenitostjo: nad galebi, ki so klife zamenjali za ravne strehe v prestolnici. Kajti tovrstnih razvojnih projektov si pa res ne želijo ...
