Zgodbe izpod Triglava: Ujma za vrednote

Slovenski kulturni praznik Slovence vsaj za en dan poenoti. Takrat lahko običajno skupaj poslušamo lepe in spodbudne besede o pomenu kulture, kar naj bi bilo za majhen narod še posebej pomembno. A je že naslednji dan običajno vse po starem, zato se zdi, da lepo in lepota ostaneta zgolj pesnikom za premislek.

Letos se je obdobje lepega nadaljevalo še nekaj dni, ponekod pa se niti še ni končalo (čeprav bi bilo nemara bolje, da se sploh začelo ne bi). Seveda, v ujmi ni bilo lepote, še manj v njenih posledicah. A sporočila, ki so jih na vse konce in kraje dajali ljudje, so bila nedvomno plemenita. »V stiski niste sami« in »v stiski nismo sami« je vredno veliko več kot vsa povzročena materialna škoda zaradi ujme. To sporočilo v humusu krize lahko lepo vzhaja. Ob podnebnih spremembah bodo podobne ujme vse manj nepričakovane, potreb po sodelovanju, povezovanju, pomoči, solidarnosti, empatiji, ... bo vse več.

V obdobju gospodarske in socialne krize, iz katere se Slovenija še ni izvila, se družba razslojuje, vse več ljudi zaradi različnih stisk polzi proti družbenemu robu, v permanentno stisko. Slovenci svoje nesreče ne kažejo drugim, saj se jo sramujejo in jo radi prikrivajo. Ne odhajajo na ulice, ampak ostajajo doma. Zato je skoraj nemogoče ugotoviti, kdo je dejansko prizadet in kdo ne, kdo je zares upravičen do brezplačnega »kruha za prjatla« v pekarni in kdo ne, kdo je upravičen do humanitarne pomoči ...

Ujma ni izbirala. Prizadela je številne – in vse lepo po vrsti. Nikogar ni izpustila. Sporočilo je zato povsem jasno: vsak posebej in sam zase je (zelo) ranljiv. Če neoliberalni ujmi nekateri še lahko ubežijo, naravni ujmi ne more pobegniti nihče. Zato je treba biti pripravljen na ujme in na vzpostavljanje novih vrst odnosov med ljudmi. Odnosov, ki bodo temeljili na (za marsikoga arhaičnih, zastarelih) vrednotah, kot je solidarnost, kot je tovarištvo, kot je pogum, kot je poštenost.

Civilna pobuda Ejga – za lepše Jesenice v mirnem času, torej ko ni naravne ujme (skorajda bi lahko rekli, da po Jesenicah pustoši socialna in ekonomska ujma) počne prav to. Razvija dejavnosti, ki krepijo vrednote skupnosti. Razžaljenim posameznikom sporočajo, da so vredni kot ljudje; spodbujajo upanje, da je življenje kljub vsemu lahko lepo, da je vredno živeti; prižigajo luči upanja. Tako kot so v minulih dneh budili upanje številni gasilci, električarji, pripadniki civilne zaščite, vojske in drugih organizacij, ki so priskočili na pomoč – in pri tem nemalokrat tvegali življenje.

Marsikdo je že pozabil na omenjene vrednote; še naprej bo preveč takšnih, ki bodo tulili, da so to vrednote temačnega dela (komunistične) zgodovine Slovenije in so nevredne sodobnosti. Boj vseh proti vsem, ki smo mu priča pri nas, ne pelje v zveličanje. Ujma lahko pokaže pot naprej.