Bankomat TEŠ 6

Državni zbor je v tem mandatu ustanovil tri preiskovalne komisije. Stopnja njihove uporabnosti je različna in odvisna od zornega kota. SDS je tako, denimo, preiskovalno komisijo o ekstremistih označila za nepotrebno, čeprav je predsednica komisije, članica PS Maja Dimitrovski predstavila vmesno poročilo, iz katerega sledi, da niti levi niti desni ekstremisti ne pomenijo resne grožnje državi, čeprav so drugi bolje organizirani. Kar resda postane jasno že ob malo bolj pozornem opazovanju vsakdanjega dogajanja, a kot državljane nas ugotovitev komisije lahko vsaj za silo pomiri.

Po drugi strani pa se poslancem SDS preiskovalna komisija Krpan gotovo zdi silno pomembna. Že iz njenega opisa del in nalog je jasno, da bi lahko komisijo poimenovali tudi »antipatria«. Njen namen je očitno predvsem relativizacija koruptivnosti posla s Patrio, zaradi katerega je bil šef stranke Janša (nepravnomočno) obsojen na zaporno kazen.

Sodeč po tem, kar smo videli v tednu, katerega konec držite v rokah, pa je namen »preiskovalke« o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu predvsem ta, da spoznavamo prehranjevalne navade ljudi, ki so v rokah držali škarje in platno slovenske kreditne zgodbe, in ta, da poslanci postavljajo – oprostite – neumna vprašanja.

Izjava predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča, da so se »fantje enkrat na teden dobili na vampih in odločali o kreditih«, kaže predvsem na to, da je lep kos slovenskega poslovnega sveta tako ali drugače ostal na ravni vaške gostilne. Prav tam je ostal tudi član preiskovalke, poslanec DeSUS Ivan Hršak, ta je šefa NLB Janka Medjo vprašal, zakaj na hodniku parlamenta ni več bankomata NLB.

Zavrtimo si ta film še enkrat. Slovenski davkoplačevalci so ravnokar dokapitalizirali banke s tremi milijardami evrov. Banke rešujejo že drugič v kratki zgodovini države. Obstajajo močni indici, da so bila leta in leta kršena pravila dobrega gospodarjenja in zakonska določila. A člana preiskovalne komisije zanima, zakaj v parlamentu ni bankomata?!

Po drugi strani pa nas takšni izpadi ne bi smeli presenetiti. Če predsednik parlamenta od poslancev pričakuje, da »bodo skušali spoštovati zakone« (Janko Veber o poslancu PS Zanoškarju, ki je po mnenju KPK ravnal koruptivno), in ne da bodo »brez izjeme spoštovali zakone«, potem od poslancev samih težko pričakujemo, da se bodo vnaprej zavedali svoje odgovornosti pri odpravljanju sistemske korupcije. Res, če kdaj, potem se prav zdaj kaže vsa duhovna, etična in intelektualna revščina, ki smo jo pridelali v zadnje četrt stoletja.

Ta se je še posebno izrazila v petek na izredni seji o TEŠ 6, ki jo je Veber sklical na zahtevo opozicijske SDS. Te SDS, ki je v spregi s SD dajala kritje projektu, ki je skoraj šestkrat dražji od afere Patria oziroma vreden polovico celotne decembrske dokapitalizacije bank. To se je dogajalo ob, ne moremo drugače, sodelovanju velike večine parlamentarnih strank v zadnjih dveh sklicih parlamenta. Izjemi sta le Zares v prejšnjem in NSi v zdajšnjem sklicu, pa še tu je druga sicer glasovala proti odobritvi poroštva, nato pa glasovala za potrditev poroštvene pogodbe v višini 440 milijonov evrov.

Danes je tudi s prostim očesom jasno, da nas bosta zaradi TEŠ 6 še leta dolgo bolela tako glava kot žep. A v petek so poslanci govorili, da so bili zavedeni. Da »niso vedeli« (enak izgovor, kot ga je uporabila nekdanja poslanka SDS Alenka Koren Gomboc ob odkritju prevare z izobrazbo). In da so se »spremenile okoliščine« (enak izgovor kot propadli tajkuni in bankirji, ko »pojasnjujejo« bančno luknjo).

A javno dostopni izpiski glasovanj, ki jih lahko na spletni strani državnega zbora vidi vsak državljan, jasno kažejo, kdo je TEŠ 6 podpiral in kdo ne. Iz magnetogramov sej je jasno vidno, v kakšne absurde so se podporniki projekta zatekali, ko so prepričevali omahljivce v parlamentu, da je šesti blok termoelektrarne Šoštanj kura, ki bo vsem nam nosila zlata jajca. Poleg tega imajo poslanci možnost, da predse tudi s sodno odredbo prikličejo praktično kogar koli v tej državi. A vendar, o preiskovalni komisiji o TEŠ 6 ni ne duha ne sluha.

Logično, pravzaprav. Predstavljajte si, da bi poslanci pri TEŠ 6 preiskovali sami sebe. Vprašanja o bankomatih bi se kar naenkrat zdela vrhunec pronicljivosti. Recimo: čigav bankomat je TEŠ 6?