Bolje pozno kot nikoli

Mladi se morajo zavedati, da jim bo vsaka izkušnja, ki jo bodo dobili v življenju, prej ali slej prišla prav.

Objavljeno
02. november 2017 18.34
jer alkoholizem
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič
Dijaki in študenti bodo lahko od druge polovice prihodnjega leta svoje neformalne delovne izkušnje, pridobljene s študentskim delom, vendarle tudi formalno uveljavljali. To možnost prinaša nedavno sprejet zakon o urejanju trga dela, ki uvaja evidenco študentskega dela in spremljanje z njim pridobljenih kompetenc. Njeno uvedbo so dolga leta nestrpno pričakovale različne mladinske organizacije.

Zanjo bo z javnim pooblastilom skrbela krovna študentska organizacija, ki bo na enem mestu skladiščila vse podatke o vrsti in trajanju opravljenega dela, delodajalcu ter pridobljenih izkušnjah. Te bo mogoče izvoziti tudi v evidenco brezposelnih, ki jo upravlja zavod za zaposlovanje, kar jim bo olajšalo iskanje primerne zaposlitve.

Mnogi mladi se na razgovorih predstavljajo, kot da so popolnoma brez izkušenj. Prestrašijo se že ob prebiranju zaposlitvenih oglasov, pri katerih se zdi, da zahtevajo več let delovnih izkušenj, kolikor imajo kandidati sploh let. Zato pri delodajalcu le zmajujejo z glavo in tarnajo, da ničesar ne znajo, saj so prek študentskega servisa delali »samo« v strežbi. Pri tem pa se ne zavedajo, da opravljanje kateregakoli dela s seboj prinese nove veščine. Natakarji, denimo, razvijejo sposobnost dela pod stresom in hitrega dela, komunikacijske sposobnosti, sposobnost dela s strankami in denarjem, potrpežljivost, natančnost, ne nazadnje dobijo tudi fizično moč.

Številne sposobnosti, ki jih mladi sami ne znajo prepoznati, kaj šele predstaviti drugim, bodo tako črno na belem lahko pokazali potencialnim delodajalcem, s čimer se bo v družbi počasi začel razblinjati stereotip o neizkušenosti mladih, sami pa bodo s tem pridobili prepotrebno samozavest.

Mladi si morajo v spomin priklicati ne samo to, da je vsako delo častno, ampak tudi to, da jim bo vsaka izkušnja, ki jo bodo dobili v življenju, prej ali slej prišla prav. Če ne že danes, pa morda čez čas, ko bodo iskali nove priložnosti. Raziskave kažejo, da se jih tako in tako kar 65 odstotkov zaposli pri delodajalcu, pri katerem so se preizkusili že v času šolanja.

Ker se bo evidenca z izkušnjami začela polniti čez eno leto, je še čas, da se z opravljanja preprostejših del, s katerimi oblikujejo splošne kompetence, preusmerijo na zahtevnejša dela, ki prinašajo bolj specifične, poklicne kompetence. To je še posebno dobrodošlo v višjih letnikih, ko se trgu dela vse bolj približujejo.

A tu se zgodba ne konča. Poskrbeti je treba tudi za tiste, ki so na karierno pot že zakorakali. Kar dve tretjini tistih, ki imajo delo, sta ujeti v opravljanje negotovih oblik dela, brez socialne varnosti in možnosti načrtovanja svoje prihodnosti. Zato bo mladim več kot evidence prinesel nov zakon o inšpekciji dela. Ta inšpektorjem omogoča, da delodajalcem naložijo pripravo pogodbe o zaposlitvi, če je razvidno, da gre za prikrito delovno razmerje. To bo pomemben korak proti prekarnosti, ki se je od recesije razpasla vsepovprek, najbolj pa je prizadela prav mlade.