Bolje za koga?

Skorajda vsak prispevek v časopisih ali po televizijah, ki je v zadnjih časih obravnaval skokovito naraščanje deleža starejšega prebivalstva ali obupno visoke stroške namestitev v domovih za upokojence, se je končal z ugotovitvijo, da že več kot desetletje čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki da bo vse to uredil.

Prejšnji petek smo ga končno dočakali. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila in v javno razpravo ponudila skoraj 160 členov obsežen predpis, ki naj bi predstavljal strateški okvir novega samostojnega stebra socialne varnosti, na katerega je do 20. novembra pričakovati precej pripomb.

Eden od poglavitnih vzrokov, da je cela vrsta ministrov od leta 2002 pripravljala ta sistem, pa ga ni nikoli pripeljala do zakonodajne točke, je bil seveda denar oziroma iskanje virov, iz katerih bi se sistem financiral. Tudi pretiranega navdušenja nad rešitvijo, ki so se je tokrat domislili na zdravstvenem ministrstvu, verjetno ne bo. Za začetek bi ministrstvo uvedlo nekaj, kar imenujejo »obvezno doplačilo« v višini 0,48 odstotka od zavarovalne osnove, kakršna velja za zdravstveno zavarovanje. Zadevi se ne reče prispevek, ker se na njen račun ne bo nižala dohodnina. Bo pač obvezna dajatev po načelu solidarnosti, s tem da so kot kapico določili trikratnik povprečne plače. Nihče naj torej ne bi plačeval več kot 32 evrov na mesec. Že finančno ministrstvo se s temi formulami ne strinja.

Ena od posebnosti tega »obveznega doplačila« je tudi ta, da posamezniku, ki ga plačuje, ne zagotavlja, da bo kdaj upravičen do sofinanciranja storitev, ki naj bi bile zagotovljene iz te blagajne. V enotni vstopni točki bodo preverjali, kaj vse posameznik še zmore pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih, ter ga glede na to uvrstili v eno od petih kategorij.

Tisti, ki bi, denimo, potrebovali pomoč tri ure na teden, ne bodo vstopili v ta sistem in si bodo morali pomoč najti ter jo plačevati kot doslej. Kdor bo prestopil prag in bo upravičen do sofinanciranja storitev, pa bo zanje vseeno moral prispevati 30 odstotkov cene. Pri čemer bo upravičenec lahko prejel tudi denarno izplačilo za, na primer, neformalno pomoč svojcev ali organiziranih prostovoljcev. Tisti, ki bodo nastanjeni v domovih za starejše, bodo morali še vedno v celoti plačevati nastanitveni del, ki naj bi znašal približno 450 evrov na mesec.

Ob tem bi se z uvedbo sistema dolgotrajne oskrbe ukinil dodatek za pomoč in postrežbo, ki zdaj znaša od 148 do 418 evrov. Tisti, ki prejemajo najvišjega in torej potrebujejo najvišjo raven domske oskrbe, bi morali po novem plačevati celo več kot zdaj, kažejo izračuni ministrstva. Bo pa obravnava bolj primerljiva in enakovredna za vse, ne glede na to, ali je v mestu ali ruralnem okolju, doma ali v institucionalni oskrbi, še odgovarjajo. Pravijo še, da bo veliko prostora za komercialna zavarovanja za kritje 30-odstotnega deleža ali nastanitve. Si predstavljate 35-letnika, ki sklene zavarovanje, ker bo nekoč mogoče moral v dom za upokojence?