Tiskane izdaje
Soočenje Gregorja Golobiča in Boruta Pahorja pred parlamentarno preiskovalno komisijo je bilo pričakovan vsebinski in retorični boj. Nekako je bilo jasno, da bo šlo za preigravanje alibijev za stanje zdaj, o katerem vsi vemo, kakšno v Teš 6 je: elektrika se proizvaja, vse drugo – koliko je bila naložba preplačana, kdo je kriv za večstomilijonske provizije, kaj je bila takrat alternativa – je drugorazrednega pomena.
Je pa soočenje v DZ pokazalo, kako različni so njuna pogleda in dojemanje problematike, kako daleč so njuna razhajanja v ključnih točkah. Povprečnemu gledalcu skoraj ni mogel uiti sklep, da projekt, za katerega je odgovoren Pahor s svojim tedanjim gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom, danes proizvaja elektriko. A za kakšno ceno? Kje vse bi lahko bilo bolje, če bi preplačani milijoni, ki se merijo po ocenah v deseticah, romali med policiste, vojake, zdravstvo?
Kolikor vzbuja skrb to, kar je na soočenju brez dlake na jeziku, kot samo on najbolje zna, povedal Gregor Golobič, leta 2009 visokošolski minister v vladi Boruta Pahorja, skrbi tudi Pahorjev medli odziv. Oziroma neodziv. Pahor ni imel prepričljivih odgovorov, kaj šele enako odločnih, kot so bile Golobičeve obtožbe. V predvolilnem času bi od Pahorja pričakovali, da bo branil svojo avtoriteto in tudi s takim napol vsiljenim medijskim nastopom, kot je bilo pričanje pred komisijo v DZ, prepričeval volivce. Pa je to storil zelo medlo, nevredno nekdanjega predsednika vlade. Podobno medlo nastopa, ko so na agendi ključna vprašanja, ta njegov modus operandi zdaj že dodobra poznamo. Pahor bi se moral kompetentneje odzvati, ko mu bivši politik kova Golobič zabrusi, da leto in pol niti predsednik vlade niti resorni minister v njegovi vladi Matej Lahovnik nista čutila potrebe, da bi se pozanimala o pogodbi med Tešem in Alstomom za dobavo glavne tehnološke opreme. Pogodba je bila po Golobičevem mnenju sklenjena »popolnoma nekompetentno«, sklepali so jo ljudje, ki so bili »ali tako nesposobni ali pa so bili v ozadju drugi motivi«. Preiskovalna komisija mora po njegovih besedah ugotoviti, ali je bila investicija v Teš 6 zgolj povod za krajo.
Ko na take vsebinske, brutalne obtožbe ekspremier in zdajšnji predsednik države nima enako ali bolj neposrednega odgovora, je hudo. Ko Golobič pri polni zavesti in pred vključenimi kamerami zabrusi nekdanjemu premieru, da je bila naložba v Teš 6 »zasnovana kot alibi za krajo, nikoli ni bil izvorno zamišljen kot energetski projekt. Zamišljen je bil kot priložnost, da bo skupina ljudi ukradla nekaj sto milijonov in jih kradla še naprej skozi uvoz indonezijskega premoga«, mora boleti. Toliko neposrednosti in težkih premišljenih besed je danes v politiki malo, še manj junakov, ki bi imeli protiudarec, morda celo smrtonosnejši. Pahorja seveda ni med temi junaki.
O Golobiču ima lahko mnenje kdorkoli, a dejstvo je, da ni kar nekdo. Lahko mu je očitati to in ono, ga metati v isti koš z drugimi politiki sumljivega kova, a je bilo vse minuli petek izrečeno bolj kot ne očitno res. Vsaj pomenljivo, če že ne alarmantno, je, da 54 ur po famoznem pričevanju v državnem zboru še nihče ni niti energično, še manj resno ali argumentirano v samem bistvu zanikal Golobičevih trditev. Najbrž Pahor sam pri sebi ve, da je kot predsednik vlade še kako tlakoval pot preplačanemu projektu, in upa, da bo soočanje minilo brez posledic. Pa bo res?
