Čas za solidarnost

Socialna in ekonomska kriza, v kateri se je znašla Slovenija, je prebudila čut za solidarnost med ljudmi, je pokazala anketa, ki smo jo v Delu objavili pred božičem. Več kot polovica vprašanih se je strinjala s trditvijo, da je zaradi težjih časov dobrodelnosti več. Pritrjujejo jim tudi v človekoljubnih organizacijah, kjer pravijo, da se darežljivost ljudi ne zmanjšuje, žal pa se ne zmanjšuje niti število posameznikov in družin, ki pomoč potrebujejo. Prej obratno. Ljudi v stiski, ki se težko prebijajo, je več tudi po statistikah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – lani so izplačali 153,9 milijona evrov rednih in izrednih denarnih socialnih pomoči, v povprečju 50.648 prejemnikom vsak mesec, v desetih mesecih letos, podatki so dostopni od 1. januarja do 1. novembra, pa že 140,2 milijona evrov. Povprečno število prejemnikov na mesec pa se je povečalo na dobrih 56.000. Glede na to, da se zlasti jeseni in pozimi, zaradi nakupa šolskih potrebščin in kurjave, poveča število prosilcev izredne denarne socialne pomoči, bo skupna letošnja vsota precej presegla lansko. Te podatke je treba sicer postaviti tudi v kontekst spremenjene socialne zakonodaje, ki je letos postala nekoliko manj stroga do socialno ogroženih.

A zneski, ki jih država daje iz skupne blagajne, še zdaleč niso dovolj za lajšanje vseh ekonomskih stisk. Humanitarne in dobrodelne organizacije – s pomočjo na desetine tisočev darovalcev in prostovoljcev – so pogosto ključne pri zagotavljanju preživetja in dostojanstva mnogih, ki so se znašli v nezavidljivem položaju. Ob zavedanju, kako pomembna je njihova vloga v družbi, pa je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da ne morejo nadomeščati državnih institucij in prevzeti njihovih nalog, da poskrbijo za blaginjo in pravičnost.