Cestni križi

Kako pomemben je skupek vseh dejavnikov, ki vplivajo na varnost slovenskih cest, se je v zadnjih mesecih pokazalo tako kot že dolgo ne. Lani v istem obdobju 36 mrtvih, letos že 58. To je bilo tudi obdobje stavke policistov in s tem zmanjšanega nadzora, zaradi pomanjkanja denarja je bilo v preteklosti manj sredstev za preventivne akcije, zmanjšalo se je število prometnih policistov. Raziskava projekta EuroRAP je že leta 2013 razkrila, da je več kot polovica od 6000 kilometrov državnih cest v katastrofalnem stanju, od takrat pa se je stanje le še slabšalo.

Potem so tu še brezbrižni vozniki, ki se jim noga rada zatakne na stopalki za plin, večkrat svoje k objestni vožnji doda še alkohol, pri tem pa so mnogi prepričani, da varnostni pas oteži vožnjo, ne pa da resnično rešuje življenja. Družba bi morala imeti do takšnih voznikov ničelno toleranco, ne pa da mnogi v lokalnem okolju veljajo celo za zvezde.

Na eni strani primerna preventivna in kaznovalna politika (da se je ta že malo izpela, so prepričani številni strokovnjaki in celo prvi prometnik v državi), na drugi tržna, v obliki popustov in drugih ugodnostih pri sklenitvi avtomobilskih zavarovanj za brezmadežne voznike, nenehno vlaganje v cestno infrastrukturo ... Vsak, še tako majhen delček v zapletem cestnoprometnem mozaiku ima pomembno vlogo.

Radi se primerjamo s statistično varnimi državami na področju cestnega prometa, a zgolj prenos dobrih praks teh držav v naš sistem prelivanja krvi ne bo preprečil. Ko gre kaj narobe, vedno radi na vse pretege iščemo krivca. Predvsem pa je nujen premik v glavi posameznika. Šele potem bomo s prstom lahko kazali, kdo vse je odgovoren za poslabšanje prometne varnosti. A da ne bo pomote, tudi odgovorni ne bi smeli imeti povsem mirnega spanca.