Tiskane izdaje
Madžarski parlamentarni volilni stroj je kot bager, nič ga ne ustavi. V ponedeljek so poslanci vladajoče stranke Fidesz kritikam navkljub sprejeli prelomne ustavne spremembe, s katerimi med drugim omejujejo moč ustavnega sodišča. Institucije, ki je do zdaj še edina kazala moč in pripravljenost postaviti se po robu gigantski sili desno-konservativnega Fidesza, ki z dvetretjinsko parlamentarno večino v celoti obvladuje zakonodajno in izvršno oblast v državi.
Ali bo ta, že četrti poseg v madžarsko ustavo od prihoda Viktorja Orbana na oblast, res prelomen, se bo pokazalo kmalu. Pred glasovanjem so v Budimpešto z vsega sveta, predvsem pa iz Bruslja in Washingtona, prihajala resna opozorila, naj oblast raje še enkrat premisli, preden poseže v že tako omajano ravnovesje moči v državi. Neuspešno – Orban ni človek popuščanja.
Opozorila so bila do zdaj uglajeno diplomatska. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland sta izrazila obžalovanje, da niso imeli priložnosti »razpravljati in razjasniti« vsebine ustavnih sprememb. Z ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da bi morali spremembam ustave nameniti več pozornosti. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je zaskrbljen zaradi »možnega negativnega vpliva na vladavino prava in spoštovanje temeljih pravic« na Madžarskem. Besede so dovolj jasne: gre za zelo sporno potezo. Zdaj ko opozorila niso bila uspešna, se bo pokazalo, kakšen odgovor je pripravila mednarodna skupnost. Transparenti demonstrantov v Budimpešti so dovolj pomenljivi: Evropa mora pomagati Madžarski, je pisalo. Orbanova vlada je pod mednarodnim pritiskom enkrat že popustila. V času, ko se je potegovala za posojilo Mednarodnega denarnega sklada in EU, je stopila korak nazaj pri posegu v neodvisnost centralne banke. To je namreč le zadnji od posegov, ki si jih je dovolila avtoritarna Orbanova oblast v škodo drugih področij države in družbe: medijev, visokega šolstva, sodstva.
Evropska unija ima mehanizme, s katerimi lahko izvaja pritisk na članico, o kateri meni, da krši njen notranji pravni red – kot se zdaj očita Madžarski. Najmočnejše orožje, v Financial Timesu so ga poimenovali »jedrsko orožje«, je odvzem glasovalnih pravic neposlušni državi. Pri omenjenem časopisu menijo, da EU ne bi smela omahovati niti pri uporabi takšne sile, če se Madžarska ne bo uklonila. Lahko ji zamrznejo tudi črpanje sredstev iz evropskih kohezijskih skladov. Nič čudnega, da se pojavljajo primerjave s sivimi leti nedavne avstrijske zgodovine, ko je v vladi sodelovala svobodnjaška stranka, zaradi česar si je Avstrija nakopala mednarodno osamo, tudi znotraj Evropske unije. A takrat ukrepi niso delovali, Haiderjevi svobodnjaki so se obdržali na oblasti.
Nič ne kaže, da bo nepopustljivega in kljubovalnega Orbana kaj lažje prepričati, da stopi s poti krščansko-konservativne preobrazbe Madžarske. Ljudi, zaslepljene s poslanstvom, je težko ustaviti. Bo Evropa tokrat zbrala dovolj moči in modrosti v boju za vrednote, na katerih je utemeljena?
