Dobljena bitka

Naglica, s katero je bil v DZ pospremljen zakon, ni najboljša popotnica.

Objavljeno
28. januar 2016 22.50
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Napovedi, da se bo v parlamentu spet iskrilo ob obravnavi zakonskega predloga, s katerim bomo v Sloveniji na novo poskrbeli za upravljanje državnih gozdov, so bile pretirane. Zato ker so po razglašenosti na matičnem odboru pred dnevi, ko so po številnih prekinitvah in v dveh etapah pretresali predlagane rešitve, vsaj v koalicijskih vrstah uspeli poenotiti ključna stališča.

Da ni bilo lahko, povedo tudi besede Desusovega poslanca Franca Jurše, da je ta zakonski predlog eden najtrših orehov, ki so ga trli v zadnjem obdobju tako znotraj koalicije kot na matičnih delovnih telesih. Želja po boljšem upravljanju državnih gozdov, v katerih so imeli dve desetletji glavno besedo koncesionarji, potem ko je bila ob vseh spremembah v sistemu na začetku devetdesetih let taka odločitev najbolj racionalna, je nazadnje »rodila« predlagano zakonsko rešitev: dobili bomo novo državno podjetje za upravljanje gozdov v lasti države.

Naglica, s katero je bil v DZ pospremljen zakon, ni najboljša popotnica. Zato ob poudarjanju, kako je nujno do izteka koncesijskega obdobja (konec junija) poskrbeti, da ne bo zazijala zakonska luknja, v katero bi padla petina naših gozdov in z njim domači uporabniki lesa iz njih, in zagotoviti kontinuiteto v gozdno-lesni verigi, kakršna koli že je, ne smejo zbledeti resna svarila. Od tistih, da ni resnega poslovnega načrta za zagon podjetja Slovenski gozdovi, d. o. o., da je država preslabo pripravljena za njegov zagon, pa do tistih, da ni mogoče na pamet dajati 20 milijonov zagonskih sredstev in še za 20 milijonov državnih poroštev za posojila, porabljena po možnosti za nove predelovalne zmogljivosti. Za konkurenco tistim, ki bi s primernejšo oskrbo lesa iz domačih logov lahko zares okrepila slovensko gozdno-lesno verigo, če bi jim bilo to omogočeno?