Domoljubna neenotnost

Tistega 30. maja je bil konstituiran prvi večstrankarski hrvaški parlament. Bilo je leta 1990. Napetosti ni bilo, vladala sta domoljubje in enotnost. Danes, 26 let pozneje, na Hrvaškem vladata domoljubje in neenotnost. Država je v politični krizi, v kakršni še ni bila. V saboru je na oblasti navidezna večina, od katere nihče več ničesar ne pričakuje. Še najmanj odločitve, ki bi državo, v ne prav dobri finančni, kaj šele politični kondiciji, popeljale naprej.

Podobno je v vladi, ki jo vodi kanadski Hrvat Tihomir Orešković. Prvi človek stranke Most Božo Petrov, sicer podpredsednik vlade, trdi, da je edina težava v vladi Tomislav Karamarko, njegova stranka pa da je pripravljena nadaljevati delo z Oreškovićem, če bo Karamarko odstopil. Karamarko, prvi podpredsednik vlade, napoveduje, da bo vlada obstala, a brez Petrova, ki ga je označil za »kamenček v čevlju«, ki ga bodo odstranili. Medijem še zagotavlja, da bodo poskrbeli za novo večino v saboru in da predčasne volitve niso v interesu nikogar.

Vse bolj se zdi, da je afera Drimia, zaradi katere je prišlo na dan poslovno sodelovanje med podjetjem Karamarkove žene in madžarsko naftno družno Mol in zaradi katere se bodo kaj kmalu poslanci odločali, ali še zaupajo Karamarku kot podpredsedniku vlade, le vzporedna zgodba. Zdaj so na vrhu lestvice medsebojna obtoževanja, ki mejijo na žalitve.

Opozicijska SDP se ne vpleta v medsebojne spopade v vladi in čaka na glasovanje o nezaupnici Karamarku. Kdo je vir, ki je sprožil afero Drimia, ni znano. Več kot očitno pa je, da je esdepejeva zahteva za glasovanje o Karamarku v saboru poteza, zaradi katere so se na političnem tnalu znašli tako užaljeni Karamarko kot HDZ in tudi delno razbiti in neodločni Most. Zato ni nenavadno, da nekdanji premier in predsednik SDP Zoran Milanović v svojem tradicionalno vehementnem slogu pred kamerami zagotavlja, da je SDP pripravljena znova prevzeti odgovornost za vodenje države.

Kaj bo pokazalo glasovanje o zaupnici Karamarku v saboru – opravljeno mora biti najkasneje do 17. junija –, je težko napovedati, saj ga ni poslanca, ki ne bi bil vpet v kakšno politično trgovino. Nič manj pomembno ni bilo dogajanje minulo soboto, ko je HDZ izbrala novo strankarsko vodstvo. Zdaj je treba le počakati prve odločitve. Bo med njimi ta o prekinitvi sodelovanja v vladi? Morda, saj ima prav HDZ v saboru največ rok, s katerimi pri življenju drži vlado.

Šestindvajset let po tistem 30. maju se je Hrvaška znašla v nekem povsem drugačnem času. Takrat je nad politiko bolj ali manj bedel oče hrvaškega naroda Franjo Tuđman. Državo je vodil, kot jo je pač vodil, pa vendar ... Zdaj so neki drugi časi. Časi, ko je v imenu domoljubja dovoljeno marsikaj. Beseda konsenz še kar ostaja tujka v hrvaškem političnem žargonu in praksi, neenotnost, iz katere veje le sla po oblasti, pa stalnica.