Dragonja in prodana Slovenija

Zmeda z drugim tirom je popolna. To lepo dokazuje zapisnik slovensko-madžarske delovne skupine o drugem tiru in imenovanje Metoda Dragonje za svetovalca direktorja 2TDK, ki naj bi izpeljalo največjo državno naložbo.

Čeprav je zdaj že vsem jasno, da so imeli strokovnjaki z Jožetom Damijanom na čelu več kot prav, ko so opozarjali, da javno-zasebno partnerstvo ne more biti pravi model, Dragonja še zmeraj stavi nanj kot na edinega boga. Zasebno partnerstvo se pri takšni naložbi izplača le, če mu država zagotovi donos. Če mu obljubi dobiček, čeprav dobička na tako kratek rok iz ene same dejavnosti z železnico ni mogoče potegniti. Ker torej država trdi, da se ne more več zadolžiti (a to velja samo pri drugem tiru), je sklenila zasebniku poleg dobička dodati še delež strateškega logističnega lastništva za povrhu. Abeceda: z železnico ni mogoče imeti neposrednega dobička v enem samem podjetju. Lahko pa bolje posluje na stotine podjetij, vsa ta podjetja ustvarjajo več prihodkov in dobička in državi kapne več davkov. Ampak tukaj so še prevozi ljudi, varovanje narave, varnejše potovanje ljudi in še drugi priboljški, ki jih enostavno ni mogoče preračunati v turbo uničevalne računice posameznih preračunljivcev.

Smo pa lahko iz zapisnika pogovorov delovne skupine izvedeli marsikaj o državnih pogajalcih. Madžari so povedali, da dajo 200 milijonov, ampak hočejo delež v Luki, koncesijo na progi Budimpešta–Koper in delo za svoje gradbince. Črno na belem: zaobiti evropska pravila poslovanja.

Lahko država kar tako, direktno proda svoj delež v Luki ali SŽ določenemu kupcu? Mu lahko neposredno obljubi delo na drugem tiru? Mu lahko odda koncesijo za upravljanje železniške proge? Kar tako! Brez razpisa? Nas res zanima, kaj na to pravijo v avstrijskih železnicah, ki te dni (nič hudega sluteč) opravljajo skrbni pregled za (vzporedni?) nakup Tovornega prometa SŽ. Kdo tukaj pije in kdo plača? Mar je res treba vse to prodati za 25 kilometrov železnice? Takšen dokument nikakor ni smel ostati zaupen. In prav nič ne kaže, da bo imel minister Gašperšič do konca leta finančno konstrukcijo na mizi. Naj njegov šef najprej iz proračuna nakaže 200 milijonov na 2TDK, naj dobi jamstvo drugih sovlagateljev! In kdo pravi, da bi prihodnje leto (verjetna in zadnja možna prijava bo šele septembra 2017) res dobil še 300 milijonov evrov iz Bruslja, kot zagotavljajo Slovenci Madžarom? In kdo pravi, da je mogoče verjeti znesku, ki ga bo pokazala revizija projekta?

V zapisniku so Madžari izrecno dodali interes konkretnega podjetja Gysev Cargo Zrt. Zadnje je že pred dvema letoma v Sloveniji ustanovilo podjetje Ar Adria. V njem so odgovorne osebe prvi človek Gyseva, prvi človek povezane družbe TTI, kamor je Časarjeva uprava vložila 25 milijonov evrov, kar je Časarja pripeljalo na sodišče. In v Ar Adriji je tudi Časarjev tedanji poslovni guru Milan Pučko. Mirno lahko zapišemo, da volkovi dlako menjajo, nravi nikoli, pa naj se predsednik vlade še tako sklicuje na moralo in etiko.