Drugo mnenje o cepljenju in medijih
Cepljenje nam po kapljicah vrača pravice, ki nam jih je vzela epidemija.
Odpri galerijo
Zakaj bi se zaradi različnih mnenj jezili drug na drugega? Foto: Jure Eržen
»Vaše poročanje glede pandemije covida-19 je, milo rečeno, kriminalno! Plačali boste vsi vi, ki cenzurirate medijski prostor in onemogočate javno razpravo o teh lažeh, ki jih forsirate skupaj z vlado in ožjim delom prodane stroke farmaciji. Odgovorni ste in dobili boste, kar vam gre.«
To je ena od groženj, ki sem jih prejšnji teden prejela na svoj službeni elektronski naslov. Podobnih sporočil, v katerih me kot novinarko opozarjajo, da bodo postopali proti meni, če bom še naprej pisala, kar pišem, je prispelo približno dvajset. Nič od napisanega sicer ni bilo namenjeno meni osebno; sporočila so bila poslana na več kot dvesto naslovov novinarjev in medijskih hiš. Čeprav se novinarji vse dneve trudimo, da čim bolj relevantno povzemamo vse aktualne podatke in spoznanja o epidemiji, nekatere naše poročanje jezi. In če grozijo nam, ki smo vendarle zgolj medij – kanal, skozi katerega se pretakajo informacije, kako se hudujejo šele nad tistimi, ki ukrepe postavljajo.
Podpiram misel, da omejevalnih ukrepov ne potrebujemo več, saj imamo cepljenje. Vsakdo naj se zanj odloči po lastni pameti. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da ljudje sicer kljub cepljenju zbolevajo, a ne tako zelo, da bi potrebovali bolnišnico. Zdravstvo ostane torej ob visoki precepljenosti prebivalstva zmožno zdraviti vse bolnike. Pri nas je v lanskem valu šlo za las, v letošnjem četrtem valu – kot kažejo izračuni – bo hudih bolnikov več, kot zmorejo bolnišnice.
Da bi ohranili proizvodnjo, si v gospodarstvu želijo pravico do odločanja, ali naj bodo zaposleni cepljeni ali ne. V tem se skriva misel, da bodo necepljeni morda ostali brez službe. Slišati je grozljivo, a tudi delodajalci morajo zavarovati zdravje vseh.
Kar je bilo pred letom dni nepredstavljivo, je zdaj tu. Epidemija je spremenila vse. Po tem ko smo izgubili nekatere svobode, ki smo jih imeli, nam cepljenje pravice vrača. Do potovanja, gledališke predstave, delovnega mesta. Na začetku epidemije smo stavili na solidarnost in pozivali k skrbi za starejše. Zdaj gre za koristi. Kdor misli, da mu bo cepljenje koristilo, se bo cepil. Enako je z mediji. Komur informacije pridejo prav, nas bo spremljal. A groziti naokoli zaradi drugega mnenja, ni sprejemljivo. Naj gre za cepljenje ali poročanje medijev.
To je ena od groženj, ki sem jih prejšnji teden prejela na svoj službeni elektronski naslov. Podobnih sporočil, v katerih me kot novinarko opozarjajo, da bodo postopali proti meni, če bom še naprej pisala, kar pišem, je prispelo približno dvajset. Nič od napisanega sicer ni bilo namenjeno meni osebno; sporočila so bila poslana na več kot dvesto naslovov novinarjev in medijskih hiš. Čeprav se novinarji vse dneve trudimo, da čim bolj relevantno povzemamo vse aktualne podatke in spoznanja o epidemiji, nekatere naše poročanje jezi. In če grozijo nam, ki smo vendarle zgolj medij – kanal, skozi katerega se pretakajo informacije, kako se hudujejo šele nad tistimi, ki ukrepe postavljajo.
Zakaj bi se zaradi različnih mnenj jezili drug na drugega?
Podpiram misel, da omejevalnih ukrepov ne potrebujemo več, saj imamo cepljenje. Vsakdo naj se zanj odloči po lastni pameti. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da ljudje sicer kljub cepljenju zbolevajo, a ne tako zelo, da bi potrebovali bolnišnico. Zdravstvo ostane torej ob visoki precepljenosti prebivalstva zmožno zdraviti vse bolnike. Pri nas je v lanskem valu šlo za las, v letošnjem četrtem valu – kot kažejo izračuni – bo hudih bolnikov več, kot zmorejo bolnišnice.
Da bi ohranili proizvodnjo, si v gospodarstvu želijo pravico do odločanja, ali naj bodo zaposleni cepljeni ali ne. V tem se skriva misel, da bodo necepljeni morda ostali brez službe. Slišati je grozljivo, a tudi delodajalci morajo zavarovati zdravje vseh.
Kar je bilo pred letom dni nepredstavljivo, je zdaj tu. Epidemija je spremenila vse. Po tem ko smo izgubili nekatere svobode, ki smo jih imeli, nam cepljenje pravice vrača. Do potovanja, gledališke predstave, delovnega mesta. Na začetku epidemije smo stavili na solidarnost in pozivali k skrbi za starejše. Zdaj gre za koristi. Kdor misli, da mu bo cepljenje koristilo, se bo cepil. Enako je z mediji. Komur informacije pridejo prav, nas bo spremljal. A groziti naokoli zaradi drugega mnenja, ni sprejemljivo. Naj gre za cepljenje ali poročanje medijev.
