Država brez glasu

Za torkovo skupščino delničarjev je poslovodstvo Aerodroma Ljubljana predlagalo delitev rekordno visokih dividend. Večinska lastnica država v letališki družbi, ki jo prodaja, že leto in pet mesecev nima glasovalnih pravic. In jih kljub spremenjeni zakonodaji do torka skoraj zanesljivo ne bo dobila. Odločali bodo veliki mali delničarji, katerih osnovno vodilo je dobiček.

Vlada opravlja samo tekoče posle, kar je po svoje odlično, saj bo vsaj lahko naredila stvari, za katere do zdaj ni imela časa. Pa še neumnosti pod vplivom lobijev ne more početi, saj bi poslanci takoj skočili pokonci. Privatizacijo/prodajo petnajstih podjetij je zapovedal parlament, postopki se izvajajo, treba je le upati, da se poslanci ne bodo premislili, saj bi bilo to precej nerodno za skrhani ugled države.

Pri privatizaciji/prodaji stvari vendarle niso enopomenske – ali pač. Velike države so obdržale deleže v telekomih, da o letališčih ne govorimo, saj praviloma ostajajo pod javnim nadzorom. Poleg tega evropska komisija v zvezi z mobilnostjo spodbuja razvoj regionalnih letališč. V prodajnem postopku bi utemeljeno pričakovali razvojne zahteve oziroma pogoje.

Naprodaj je celotna slovenska letalska industrija. Iz Bruslja prihajajo signali, da bi komisija utegnila še pred koncem svojega mandata odločiti o državni pomoči Adrii Airways, katere prodaja prav zaradi državne dokapitalizacije stopica na mestu, pogodba s švicarskim svetovalcem pa je že davno potekla.

Perspektiva Adrie Airways vendarle ni čisto črna – ob dokapitalizaciji zastavljen program se bolj ali manj izvaja, v podobnem položaju kot slovenski sta vsaj še češki in poljski letalski prevoznik – a za vsak primer bi pri delitvi vseh likvidnih sredstev Aerodroma Ljubljana vendarle kazalo vsaj malo počakati. Predlagana rekordno visoka dividenda je pač posledica lanske s strani Soda blagoslovljene odločitve velikih malih delničarjev, ki so preklicali pred tem večkrat potrjeno in z nepovratnimi (zdaj izgubljenimi) evropskimi milijoni podprto gradnjo novega potniškega terminala.

Adria Airways tudi v primeru črnega scenarija in zapovedanega vračila državne pomoči ne bi šla v stečaj. Vsaj takoj ne. Bi pa nehala plačevati nekatere račune. Najlažje Aerodromu Ljubljana, ki bi ga stečaj Adrie Airways ob njenem večinskem tržnem deležu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana najbolj prizadel. Zato letališka družba pač potrebuje rezervna likvidna sredstva. Drugo vprašanje seveda je, kdo bi kupil letališče brez prometa.

Modri lastniki bi zato z razdelitvijo plena, vsaj dela dividende, tako ali drugače še nekoliko počakali. Ne nazadnje bo Aerodrom Ljubljana dividende pred prodajo v vsakem primeru izplačal. Resda bodo veliki mali delničarji izpad ali začasno prepolovitev milijonske dividende verjetno težko pogoltnili. Zato se na tem mestu izkaže, kako nerodno bi lahko bilo, ker država nima glasovalnih pravic. Če pa grozi, da bo država propadla zaradi dvajset milijonov evrov več ali manj, potem je skrajni čas, da bankrotira. Pa perspektiva gor ali dol.