Duh Trsta v Sredipolju

Pred štirimi leti, ob 90. obletnici požiga slovenskega narodnega doma, ko se je v Italiji z ognjem in mečem prvič pojavil fašizem, se je na najlepšem srednjeevropskem obmorskem trgu rodil »duh Trsta«. Tako so krstili plod srečanja treh predsednikov držav na koncertu, ki ga je priredil mojster Riccardo Muti. Na oder je pripeljal glasbenike od vsepovsod. Tudi iz Slovenije in Hrvaške, od koder je italijanski predsednik Giorgio Napolitano povabil svoja kolega, Danila Türka in Iva Josipovića.

Za Tržačane slovenskega rodu je bilo tisto julijsko noč ganljivo slišati Zdravljico na Piazza Unità, Trgu italijanske enotnosti. Dogodek, čeprav se je takrat zdel bolj simboličen kot konkreten, je marsikaj spremenil v odnosih na severnem koncu Jadrana. Samo slovenski manjšini ne gre veliko bolje kot prej, zanjo zmanjkuje denarja v Rimu in Ljubljani.

Kleni starec Giorgio Napolitano, ki je bil nekoč do Slovencev in Hrvatov precej manj prijazen, je sinoči na Mutijev koncert ob spomeniku padlim v veliki vojni v Sredipolju, spet povabil predsednika obeh držav »z vzhodne strani« Jadrana. Pahorja in Josipovića. Mutijev koncert je bil namenjen spominu na padle vseh vojn in vseh strani v vojnah. Pripeljal je glasbenike z vseh vetrov, v okolje, ki se spominja več sto tisoč padlih na italijanski strani.

V Italiji, ki je bila v prvi vojni odločilni dejavnik, saj je zamenjala stran, vedno znova pozabijo povedati marsikatero resnico. Denimo, da se je italijanski severovzhod, Italijani in Slovenci, ki so potem ostali v Italiji, takrat zaradi rimske spremembe strani, boril in padel z nasprotnih okopov. Njim Mussolini ni postavil spomenika v Sredipolju.

Srečanje predsednikov v Sredipolju – podobno kot v Trstu pred štirimi leti – je bilo bolj usmerjeno k sožitju, v prihodnost kakor pa v čas pred stoletjem. Danes bo Napolitano že v Sloveniji. Na Sveti gori in v Novi Gorici, kjer sta pred desetletjem Romano Prodi in Tone Rop vzneseno odštevala sekunde do vstopa Slovenije v EU.