Energetika v temi

Od začetka priprave energetskega koncepta Slovenije se je zvrstilo kup razprav o razmerah, prihodnosti, težavah in priložnostih, a kot ugotavlja tudi sindikat energetike, določnega signala vlade še ni. Razlaga, da se bomo leta 2055 vsi vozili z električnimi avtomobili, pač ni dovolj, ne za laike ne za stroko.

V sindikatu bi najraje slišali, da bo vse tako, kot je bilo še pred leti, da se da izsiliti velik fosilni projekt ali novo jedrsko elektrarno, dobiti od države pol denarja za verigo hidroelektrarn, zraven pa ni nobenih znižanj plač ali, še huje, odpuščanj. Prva stvar vsake strategije pa je preverba stanja, določitev ciljev in dogovor o poti do njih. Cilje je določila že evropska komisija, pot do njih pa ne vodi v ohranitev sedanje organiziranosti energetike.

Spremembe so hitre in dogajajo se povsod, cene elektrike padajo, države postavljajo vetrnice in sončne elektrarne, poganjajo gradbeništvo z obnovami stavb, pomembna sta učinkovita raba energije in zmanjšanje emisij. Majhna država bi morala biti v odločitvah še bolj učinkovita in bolj okretna, a Slovenija caplja dva koraka zadaj.

Prva bi morala biti ocena, kaj je v splošno dobro, pitna voda in pridelava hrane bi morali, denimo, določati obliko in velikost hidroelektrarn, ne obratno, uporaba geotermalne energije bi morala imeti prednost pred plinom, nafto in drvmi, javni prevoz in dostop do spleta pa pred novimi cestami. Verjetno je za mlade bolj privlačno, če se lahko zaposlijo v zelenem okolju, namesto v temi 400 metrov pod tlemi. Pri tako obsežni državni lastnini tudi gradnja vetrnic ob avtocesti ne bi smela biti velik zalogaj, zlasti če bi pri tem uporabili slovensko oblikovalsko znanje. Rešitev je še veliko, treba jim je le dati možnost. Za to pa imamo državo, kajne?