EPP po zdravniško

Vsak podjetnik lahko oglašuje svoje znanje, storitve in izdelke, pri zdravnikih pa so te stvari mnogo delikatnejše. Njihov poklic je visoko etičen, zato se pričakuje, da so taka tudi njihova ravnanja. Ta morajo biti v prvi vrsti namenjena reševanju življenj, ogrožujočih zdravstvenih stanj in nikakor ne zaslužkarstvu. Zato je kodeks zdravniške etike jasen, ko jim prepoveduje določena dejanja. Mednje sodi tudi oglaševanje zdravstvene dejavnosti. To mora biti omejeno na posredovanje strokovno korektne informacije in ne sme poudarjati komercialnega interesa ponudnika. Zdravnik ne sme biti vpleten v oglaševanje zdravil in medicinskih izdelkov.

Bi se vam zdelo etično, da bi vam zobozdravnik ob posegu svetoval nakup določene zobne ščetke ali vam predpisal točno določeno zdravilo, medtem pa bi se pojavljal v reklami za to isto ščetko ali za plačilo farmacevtske družbe promoviral to isto zdravilo? Strinjali bi se, da je taka praksa vsekakor nedopustna in da bi se zdravniki morali zavedati tega. Pa se marsikdo med njimi ne. Kot se marsikateri zdravnik, ki dejavnost opravlja v tujini in zato slovenski kodeks zanj ne velja, očitno prav tako ne zaveda, da agresivno, mnogokrat zavajajoče oglaševanje z visokoletečimi obljubami, ki ga opravlja pri nas, njihovemu cehu naredi več škode kot koristi in da, gledano na dolgi rok, pljuva v lastno skledo.

Če do zdaj na tem področju nismo znali narediti reda in ostreje nastopiti zoper kršitelje kodeksa in dobre, na stroki temelječe oglaševalske prakse, naj bi bilo s sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti vse drugače. Slednja namreč opredeljuje, kaj je zavajajoče in nedostojno oglaševanje, takšno oglaševanje pa bo prepovedano. A mnogi se bojijo, da bo to zgolj še ena črka na papirju. Dokler se zdravniki sami ne bodo zavedali, kdaj s svojimi dejanji prestopijo etične rubikone, in se ob tem vprašali, ali je zaslužek tega res vreden, bo vse po starem.