Tiskane izdaje
Slovenija danes ni določila zmagovalca predsedniških volitev. Ključni razlog za takšen začasni razplet lahko pripišemo nizki volilni udeležbi, ki je, če smo odkriti, že na ravni, ko se bo treba vprašati, kaj storiti, ker če se bo tako nadaljevalo in bodo odstotki udeležbe še padali, se bomo lahko že spraševali tudi o legitimnosti.
A kot velja v demokraciji, odločajo tisti, ki izkoristijo pravico, se na volilni dan odpravijo v ne ravno oddaljena volišča in oddajo svoj glas kandidatu, za katerega menijo, da si zasluži njihovo podporo. Rezultati prvega kroga niso presenetljivi, čeprav so volilne napovedi nakazovale zmago Boruta Pahorja že v prvem krogu, a je treba pri tem opozoriti, da so bile ankete izvedene ob predpostavki, da bo udeležba bistveno višja. Zato smo tudi v Delovi volilni napovedi opozorili, da bi se lahko v primeru nizke udeležbe Pahor znašel v težavah.
No, aktualni predsednik Borut Pahor ni v težavah, ker je na današnjih volitvah prejel še enkrat več glasov od glavnega izzivalca Marjana Šarca, ta pa je kljub napovedim, da bo po soočenjih le še izgubljal, ohranil visoko podporo, približno četrtinsko. Za župana manjšega mesta je to več kot dober rezultat.
Rezultat Boruta Pahorja in Marjana Šarca je velika zaušnica nameram, da bi predsedniške volitve spremenili v nekakšno obliko parlamentarnih volitev, na kar so zlasti stavili na desnici. Kandidatki SDS in NSi, Romana Tomc in Ljudmila Novak, sta se spustili v tekmo in obe izgubili, kajti osnovni cilj, uvrstitev v drugi krog, je bil ne le oddaljen, ampak tudi nedosegljiv zaradi napačnih izhodišč.
Pahorjevo pričakovanje, da bo v drugem krogu zmagal, ima realno podlago, ker je njegova prednost pred Šarcem velika in se zdi nenadomestljiva. A pred končnimi sodbami počakajmo na 12. november, ko bo imelo ljudstvo zadnjo besedo. Upajmo, da v večjem številu kot v prvem krogu.
