Tiskane izdaje
Rezultati Delove ankete, v kateri smo spraševali o usodi beguncev, ki v Evropo prihajajo predvsem iz Afrike, so zelo dobra novica. V odgovorih ste jasno sporočili, da nimate nič proti sprejetju teh nesrečnih ljudi tudi na lastnem dvorišču. Kljub udarcem ekonomske in socialne krize ter vsem poskusom dela politike, da bi v to državo in njene ljudi trajno zasejala seme sovraštva in ksenofobije, ste s tem pokazali, da niste otrdeli v svoji človečnosti.
Evropa in Slovenija ima do »črne« in še katere druge celine velik moralni dolg. Svoje blagostanje, ki izvira iz kolonialne dobe in ki ga prek globalne trgovine uživamo vsi, tudi mi, je zgradila na joku, solzah in krvi Afrike in Bližnjega vzhoda. Ljudi, ki zdaj bežijo od tam, pa ni pregnal zgodovinski kolonalizem, temveč nezvdržno geopolitično stanje, vojne ter pustošenje ekonomije in okolja, ki to celino oklepajo še danes. Med tujimi multinacionalkami, ki jo brez kančka milosti izkoriščajo, je, poleg ameriških in kitajskih, tudi več evropskih, politična vrhuška Evropske unije pa se spreneveda, kot da s tem nima nič. Kaj šele s posledicami. Večina prebežnikov iz Afrike ne beži zato, ker jih mamijo naša kultura, hitri vlaki, tovarne in še kaj, kar se šteje za civilizacijske pridobitve. Bežijo zato, ker tuje sile zaradi pohlepa po surovinah še vedno uničujejo tamkajšnji ekosistem in s »proxy« vojnami požigajo njihove domove. Pri tem ljudi s pomočjo lokalnih korumpiranih elit zapletajo v brutalna plemenska obračunavanja. Nismo pozabili na genocid v Ruandi. Tehnologija vojne in imperializma se spreminja, njuno gonilo ostaja isto.
Slovenija nikoli ni imela svoje kolonije v Afriki, zato je treba gesto človečnosti, izkazano v naši anketi, še toliko bolj podpreti. Ni namreč le simbolično pranje slabe vesti in krvavih rok, temveč prikaz univerzalnega humanizma in zavedanja odgovornosti za posredno krivdo v globaliziranem svetu.
Zdaj je na vrsti naša vladajoča elita. Nič naj ne cinca in se izmotava. Slovenija je še vedno dovolj premožna in k sreči tudi velikodušna, kar vedno znova pokaže v mednarodnih humanitarnih akcijah, da bo lahko dostojno namestila teh nekaj sto ubogih ljudi. Če je treba odgnati še morebitne zadnje ostanke sebičnosti: človečnost pri sprejemu beguncev bo koristila tudi nam. Slovenija se s tem na mednarodnem prizorišču lahko pokaže kot solidarna in zrela država, ki se zaveda globaliziranega okolja, v katerem živi. To je treba storiti, ker je tako prav – ne kot še en projekt, ki nam ga ukažejo in vodijo iz Bruslja. Nikakor pa se ne sme ponoviti Pahorjeva blamaža in naša sramota, ko je z usodo nedolžnih ujetnikov iz Guantanama oholo trgoval za lastni politični prestiž in sprejem pri predsedniku ZDA Obami.
Tudi celotna Evropska unija naj končno potegne glavo iz afriškega peska in za začetek vsaj pomaga ljudem zaradi bede, ki jim jo povzroča, ne pa da jih namešča v koncentracijska taborišča na svojem geografskem obrobju ali prepušča mokri smrti Sredozemlja.
Gesta človečnosti
Slovenija je še vedno dovolj premožna in tudi velikodušna, da lahko namesti teh nekaj sto ubogih ljudi.
Objavljeno
31. maj 2015 19.50
Pristanišče Augusta, Sicilija
