Gospod premier, čas je

Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo od zdaj nadziralo dvanajst ljudi. To je dvakrat toliko, kot je supervizorjev v Darsu, eden več, kot jih ima Apple in le dva manj od nadzornikov v velikanu Google. Zakaj se je Slovenski državni holding (SDH) odločil podvojiti število nadzornikov HSE, ni jasno. Uradno pojasnilo je floskula: nekaj v zvezi s kompleksnim prestrukturiranjem HSE. Če se SDH ni strinjal s sedanjimi nadzorniki in njihovim nadziranjem problematične energetske skupine, bi jih lahko zamenjal. A jih ni. Raje jim je dodal še štiri »kapitalne« in dva delavska strokovnjaka, s čimer HSE ni povzročil le dodatnih stroškov, ampak je kriv tudi za prepir v družini. Šest nadzornikov HSE je lani za sejnine prejelo dobrih 78.000 evrov neto. Dvanajst nadzornikov bo stalo dvakrat toliko. Sto petdeset tisočakov pa je sto povprečnih bruto plač v državi. Prepira tokrat niso povzročili stroški, ki so sicer stalnica v HSE. Prepir se je tokrat preselil niže, med delavce, v svete delavcev, in ni se mogoče znebiti občutka, da se višje gori tega veselijo, čeprav je v nasprotju z zdravo korporativno pametjo, da ima 135 delavcev krovnega HSE v nadzornem svetu štiri predstavnike, skoraj tridesetkrat več delavcev odvisnih družb, ki jim je pred tem prav to veselo vodstvo HSE ukinilo nadzorne svete, pa nobenega. Ker v energetiki tli na več mestih, vsak nov plamen pomeni nevarnost, da bo ušel izpod nadzora. Največjega so prižgali tisoči, ki opozorilno stavkajo proti neučinkoviti vladi, ker ne ustavi nebrzdanega poslovodenja energetskih družb. Zdi se, da se premier Cerar razsežnosti tlečega požara ne zaveda. Če energetikom pritegnejo še na železnicah, v pristaniščih, na cestah, Slovenija ne bo samo v temi, ampak v popolnem mrku in infrastrukturnem kolapsu. Če dialog med partnerji ne bo uspešen, je v ponedeljek dejal Cerar, nastopim jaz. Gospod premier, vaš čas je nastopil.