Tiskane izdaje
K današnjim pogovorom vodij večjih strank pri predsedniku države Borutu Pahorju glede datuma predčasnih volitev je mogoče reči predvsem tole: ko bo datum padel, ne sme biti nobenega dvoma o ustavni in demokratični legitimnosti teh volitev. Glede legalnosti so ustavni pravniki predsedniku že povedali svoje, to pa je, da bi bile v skrajšanih rokih že na koncu julija. O zakonitosti torej skoraj ni dvoma, zdaj smo pri vprašanju legitimnosti, upravičenosti in demokratičnosti.
Danes so se pri predsedniku zglasili štirje predstavniki treh doslej največjih parlamentarnih strank: Jože Tanko za SDS, Jani Möderndorfer za politično ločino PS, Jožef Kavtičnik za PS in Matjaž Han za SD. Absolutni skupni imenovalec vseh štirih je bil, da njihove stranke ali skupine ne bodo predlagale mandatarja za sestavo nove vlade, torej odpirajo vrata predčasnim volitvam. Relativni skupni imenovalec pa je, da se bodisi izrecno zavzemajo za volitve že junija bodisi temu ne bodo nasprotovali.
Pričakovati je, da bo predsednik države jutri od preostalih predstavnikov manjših parlamentarnih strank lahko slišal nekoliko drugačna mnenja. Onkraj dvoma pa je, da ta zgodba že ni všeč nekaterim novim (Solidarnost) ali nastajajočim strankam, ki jih je premierkin politični manever s predčasnim odstopom presenetil.
V zaledju političnega dogajanja je kar nekaj idejnega vrenja, ki bi zaslužilo bolj spodobno politično artikulacijo kot krizni menedžment v slogu rokohitrskih javnomnenjskih nalog. Tu je združena levica, ki je v zadnjem času predmet številnih poželenj organizatorjev skupne močne levice. Časa ima zanesljivo premalo. Tu je nastajajoča stranka gibanja Mira Cerarja, ki je javnosti že pokazalo nekaj kart, toda jasno je, da potrebuje več časa. Enako velja za sicer (vsaj za evropske volitve) bolje pripravljeno Šoltesovo gibanje Verjamem. Skupni imenovalec vseh neetabliranih političnih interesentov za predčasne volitve torej je, da bi se te čim bolj približale duhu rednih volitev, na katere so sicer računale.
Legitimnost njihovih pričakovanj lahko merimo z idejo ustave, da se zagotovi čim večji mogoči strankarski pluralizem in možnost za demokratičnost v izražanju javnega mnenja, v to pa je vključena pravica do celovitih in pravočasnih informacij. Izrednost predčasnih volitev ta sklop pravic seveda zmanjšuje, zato bi neupoštevanje tega vidika lahko vrglo senco dvoma na demokratičnost celotnega volilnega projekta. Drugače povedano: če so stranke parlamenta že poškodovale državo s svojo neoperativnostjo znotraj parlamentarnih razmerij, bi bilo korektno predvideti, da bi naglica pri volitvah lahko pomenila le ponovitev istega problema, ki bi povrhu še opetnajstil interese javnosti in nastajajočega političnega potenciala, ki želi sodelovati pri reševanju problema.
Predsednik države bi lahko upošteval te tehtne razloge in zdi se, da bi bile volitve na začetku septembra precej ustreznejši odgovor na politično krizo, ki so jo pravzaprav povzročile politične stranke. Te si čim prej želijo novih priložnosti za ponavljanje starih napak.
---
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje o besedilu pošljejo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
