Heretični papež
Da je Frančišek rdeči papež in marksist, so mu očitali večkrat, da je protestant in heretik, pa sta novi oznaki po sinodi o Amazoniji.
Odpri galerijo
Karikatura Marko Kočevar
Škofovska sinoda, ki jo je sklical papež o Amazoniji, je cele tri tedne odmevala zaradi vprašanj, ki jih je načenjala. Šlo je za rahljanje pravila o celibatu, ker na velikanskem amazonskem območju močno primanjkuje duhovnikov, vključenost žensk v cerkveno življenje, odobritev amazonskega katoliškega obreda z vključitvijo običajev domorodcev ter za zaščito okolja in ljudi pred pohlepom kapitala.
Frančišek je sinodo, ki je posvetovalni organ, speljal tako, da je sprejela večino predlogov za spremembe, ki jim je naklonjen tudi sam. Zadnja beseda bo njegova, a ni nepomembno pokritje v somišljenikih, ki jih je povabil v Rim. Bolj kot to, da bo najbrž dovolil posvečevanje poročenih moških, je pomemben njegov apel, da k prebivalcem Amazonije ne bi smeli pristopati s »podjetniškim duhom« in da moderna družba ne bi smela vsiljevati svojih pravil domorodcem, ampak spoštovati njihovo kulturo in jim dovoliti, da sami ustvarjajo svojo prihodnost.
Že v preteklosti pa se je v imenu cerkve opravičil za napake evropskih misijonarjev, ki so spremljali prve kolonizatorje, češ da so se številni dolgo časa omalovažujoče obnašali do domorodcev in njihovih kultur, nekateri pa to še vedno počnejo. »Zelo sem bil žalosten, ko sem slišal porogljiv komentar o pobožnem človeku s perjem na glavi, ko je nesel svoje darove,« je rekel papež o moškem iz Amazonije, ki je sodeloval pri maši ob odprtju sinode. »Povejte mi, kakšna je razlika v nošenju perja na glavi ali trikotnih kapic, ki jih nosijo nekateri vatikanski uslužbenci,« je vprašal Frančišek.
Papež je že pred časom podpisal dokument, v katerem piše: »Pluralizem in raznolikost religij, barv in spolov, ras in jezikov sta božja volja in izraz njegove modrosti.« Odobravanja v cerkvenih krogih s tem ni požel, kajti če so vse religije božja volja, misijonarji niso potrebni.
Zaradi te sinode mu očitajo neoluteransko ofenzivo proti duhovščini in hierarhičnemu značaju cerkve, podcenjevanje duhovniške službe in protestantizacijo pojmov duhovništva in cerkve. Da je Frančišek rdeči papež in marksist, so mu očitali večkrat, da je protestant in heretik, pa sta novi oznaki. Še večja herezija bi bila, če bi dovolil posvečevanje žensk v diakonise, kaj šele v duhovnice. To vprašanje je za zdaj pustil na stranskem tiru, mogoče ne za dolgo.
Frančišek je sinodo, ki je posvetovalni organ, speljal tako, da je sprejela večino predlogov za spremembe, ki jim je naklonjen tudi sam. Zadnja beseda bo njegova, a ni nepomembno pokritje v somišljenikih, ki jih je povabil v Rim. Bolj kot to, da bo najbrž dovolil posvečevanje poročenih moških, je pomemben njegov apel, da k prebivalcem Amazonije ne bi smeli pristopati s »podjetniškim duhom« in da moderna družba ne bi smela vsiljevati svojih pravil domorodcem, ampak spoštovati njihovo kulturo in jim dovoliti, da sami ustvarjajo svojo prihodnost.
Že v preteklosti pa se je v imenu cerkve opravičil za napake evropskih misijonarjev, ki so spremljali prve kolonizatorje, češ da so se številni dolgo časa omalovažujoče obnašali do domorodcev in njihovih kultur, nekateri pa to še vedno počnejo. »Zelo sem bil žalosten, ko sem slišal porogljiv komentar o pobožnem človeku s perjem na glavi, ko je nesel svoje darove,« je rekel papež o moškem iz Amazonije, ki je sodeloval pri maši ob odprtju sinode. »Povejte mi, kakšna je razlika v nošenju perja na glavi ali trikotnih kapic, ki jih nosijo nekateri vatikanski uslužbenci,« je vprašal Frančišek.
Papež je že pred časom podpisal dokument, v katerem piše: »Pluralizem in raznolikost religij, barv in spolov, ras in jezikov sta božja volja in izraz njegove modrosti.« Odobravanja v cerkvenih krogih s tem ni požel, kajti če so vse religije božja volja, misijonarji niso potrebni.
Zaradi te sinode mu očitajo neoluteransko ofenzivo proti duhovščini in hierarhičnemu značaju cerkve, podcenjevanje duhovniške službe in protestantizacijo pojmov duhovništva in cerkve. Da je Frančišek rdeči papež in marksist, so mu očitali večkrat, da je protestant in heretik, pa sta novi oznaki. Še večja herezija bi bila, če bi dovolil posvečevanje žensk v diakonise, kaj šele v duhovnice. To vprašanje je za zdaj pustil na stranskem tiru, mogoče ne za dolgo.
