Hrvaški Hongkong

Ko je hrvaški minister za veterane dejal, da bi rad videl Angelino Jolie v Vukovarju, ker je pokazala veliko razumevanja za dogodke v času balkanske morije v Bosni in Hercegovini, ter izrazil pričakovanje, da bo podobno razumevanje kazala tudi za usodo Vukovarja, je sprožil še en plaz.

Za prvega so že lani poskrbeli člani štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja, ko so saboru izročili 650.000 podpisov za referendum, s katerim hočejo preprečiti napise v cirilici v Vukovarju. S predajo podpisov so ponudniki sprožili tudi postopek za razpis referenduma, na katerem bi odločali, da je dvojezičnost mogoče uveljaviti le v tistih enotah lokalne samouprave, v katerih določena manjšina pomeni več kot polovico prebivalstva. Po veljavnem hrvaškem zakonu mora biti za uvajanje dvojezičnosti najmanj tretjina prebivalcev pripadnikov določene narodne manjšine, kar se dogaja s srbsko manjšino v Vukovarju.

Hrvaška oblast se je znašla v navzkrižnem ognju: državljanov, ki zahtevajo izhod iz gospodarske krize, štaba, ki kaže 650.000 podpisov zagovornikov referenduma in tudi Evropske unije.

Manjšinska problematika je bila sicer eno od pomembnih poglavij, ki jih je pred vstopom v EU podpisala Hrvaška in s katerim se je zavezala, da bo krepila pravice manjšin. Sedanja referendumska pobuda prinaša le zmanjševanje pravic.

Zbiratelji podpisov zatrjujejo, da ne gre za zlorabo demokracije, kaj šele za diskriminacijo, država pravi, da gre prav za to, zato obupno išče izhod iz neugodnega primeža. Vse bolj postaja verjetno, da bo končno besedo imelo ustavno sodišče, ki bo moralo prvič v zgodovini hrvaškega pravosodja odločati o ustavnosti referendumskega vprašanja.

Hrvaška oblast se lani ni mogla izogniti referendumu, na katerem so se volivci odločali, ali bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Ni bilo nepričakovano, da je pobudnikom uspelo.

Kriza, ki je zajela Hrvaško, povzroča širše nezadovoljstvo. Še zdaleč ni zanemarljivo dejstvo, da se je pod pobudo za tako imenovani manjšinsko-cirilični referendum podpisalo najmanj 650.000 državljanov. Veliko! In če je mogoče soditi po številu podpisov, je najmanj toliko državljanov prepričanih, da v Vukovarju cirilice ne sme biti. Ko je minister Predrag Matić, tudi sam Vukovarec, sprožil plaz o obisku Angeline in njenega kolega Šerbedžije, ki bi njen obisk pripravil, so igralcu sporočili, da niso pozabili, da nikoli ni obsodil srbskih vojaških napadov na Hrvaško. In dolili še nekaj olja na razgreto referendumsko kolobocijo.

Hrvaška katoliška cerkev, nezadovoljni vojni veterani in mladi, ki postajajo celo konservativnejši od svojih staršev, postajajo nosilci konservativnih zamisli, ki prevevajo hrvaški trenutek.

Korak z ene na drugo stran je majhen. S tiste strani, ki jo je strah različnosti in si želi iz Vukovarja narediti le žalosten spomenik, na drugo, za katero se zavzema tudi minister, da bi iz tega mesta, nastal cvetoči Hongkong.