Infrastrukturni paradiž

V zavarovalniški industriji se je zgodil pomemben preobrat, saj že prva sprememba komaj uveljavljene evropske zavarovalniške direktive Solventnost 2 prinaša veliko novost v naložbeni logiki zavarovalnic. Te se do zdaj niso ukvarjale z investiranjem v preveč tvegane infrastrukturne projekte, poslej bo to več kot zaželeno. Začenši z vlaganji v evropske Junckerjeve infrastrukturne projekte pa vse do naših domačih drugih tirov.

Videti je, da si, vsaj na začetku, od spremembe vsi obetajo; zavarovalničarji tudi zato, ker v času nepredstavljivo nizkih obrestnih mer in negotovih kapitalskih trgov skoraj že težko najdejo priložnosti za svoje naložbe. Ki pa morajo biti za povrhu donosne, saj si drugačnih v zavarovalnicah skoraj ni mogoče predstavljati. Celo v naši največji zavarovalnici Triglav, kjer se sicer ponašajo s skoraj 90-milijonskim čistim dobičkom za lani, vendarle ne izpustijo opozorila, da so jih v zadnjem letu spremljale »ne preveč ugodne razmere na kapitalskih trgih«. Razumljivo je, da iščejo, tako kot druge domače in mednarodne zavarovalnice vse tiste mogoče niše, v katerih bi se njihove naložbe lepo povečevale in zagotavljale trdnost zavarovalnic.

S spremembo direktive Solventnost 2 so se spremenili pribitki, s katerimi so se morale zavarovalnice, če poenostavimo, same zavarovati, da ne bi bile preveč lahkomiselne pri svojih naložbenih odločitvah. Bolj je bila naložba tvegana, večji je bil pribitek. Vlaganja v infrastrukturne projekte so bila do zdaj za zavarovalnice nezanimiva, skoraj tabu tema. Po spremembi Solventnosti 2 bo očitno tudi to zgodovina. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor, ki navaja podatke evropske komisije, je obseg naložb zavarovalnic v infrastrukturne projekte vreden že 22 milijard evrov, s tako imenovanim Junckerjevim načrtom pa hoče evropska komisija »spodbuditi zavarovalnice, da investirajo še vsaj enkrat toliko v kvalificirane infrastrukturne naložbe«. Tako bodo namreč »kvalificirane« zavarovalniške naložbe v infrastrukturno, energetsko, transportno, inovacijsko in verjetno tudi nepremičninsko sfero po omenjeni spremembi dirketive. Še vedno pod določenimi pogoji, a vendar s pomembnim zniževanjem kapitalskih zahtev (pribitkov).

Zavarovalnice so, je videti, s to kapitalsko spremembo direktive zadovoljne, a tudi previdne. Tudi borzni analitiki pritrjujejo, da je pri novi »infrastrukturni« zavarovalniški naložbeni dejavnosti zelo pomembno doseganje donosov in likvidnost naložb. Govori se, da bi domače zavarovalnice za te izzive lahko odmerile od pet do deset odstotkov svojih naložbenih zmožnosti, v mednarodnem okolju je zaslediti, se ti odstotki bližajo številki 15. A četudi so bile za zavarovalnice infrastrukturne naložbe do zdaj tako rekoč prepovedano mesto, bo vsaka od njih po svojih zmožnostih izračunala, kako daleč v ta infrastrukturni naložbeni paradiž se lahko poda. Pogumno in preudarno hkrati.