Iz trgovine v gostilno

Razprava o predlogu novele zakona o trgovini, ki bi omogočila zaprtje trgovin ob nedeljah, je še eden v vrsti dokazov o jalovosti slovenske politike. Medtem ko je mladi poslanec Andrej Čuš s predlogom doživel pet minut slave, sta vladajoča SMC in opozicijska NSi zavohali priložnost in napovedali podporo predlogu tega populističnega zakona. Zdi se, da mu dobro kaže.

Cerarjeva Stranka modernega centra SMC, ki je v svojem programu (ta ima še vedno stari naslov Stranka Mira Cerarja) gospodarstvo postavila šele na zgovorno 14. in 15. od 26 strani, sedem strani za športom in dve strani za kulturo, se je z reševanjem tega »problema« nedeljskega dela trgovin zgolj pomaknila nekoliko bolj desno, poravnala se je z NSi.

Opozicijska NSi, ki je proti nedeljskemu delu zaradi silne skrbi za družine, pa je pokazala, kar skeptiki že dolgo sumimo: da je njena liberalna govorica zgolj prozoren poskus vabe tistim bolj naivnim med liberalnimi volivci.

In kaj piše na 14. strani programa SMC, ki so jo namenili gospodarstvu? Stranka se zavzema za »uspešno in družbeno odgovorno gospodarstvo«. Med 12 koraki, s katerimi bi na cilj radi prišli, pa je na prvem mestu: »Zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje skozi boljše delovanje pravne države.« Kako torej z novelo zakona, ki jo podpira, vladajoča SMC lahko zagotovi stabilno in predvidljivo poslovno okolje? Kako s tem dosežejo karkoli, kar piše v programu?

Poskus populizma pri stranki, katere šef ne jamra, temveč išče rešitve, je legitimen, saj vlada ne uživa prav velike podpore. Pri tem bo dobila podporo ne le nekaterih političnih nasprotnikov, temveč tudi nekaterih trgovskih družb. Veliki trgovci bi tak zakon pod določenimi pogoji podprli, saj bi nekaj prihranili pri stroških dela. Mali trgovci, ki imajo do 200 kvadratnih metrov velike trgovine, pa bi si s predlagano izjemo, ki njim ne prepoveduje dela v nedeljo, celo nekoliko povečali prihodke.

Čeprav tega ne rečejo na glas, velikim klasičnim trgovcem, ki so pod hudim pritiskom bolj okretne konkurence, vsak prihranek pri velikanskih stroških dela prav pride. Toda če jih ta strošek res tako muči, lahko že zdaj svoje trgovine v nedeljo zaprejo. Tega jim nihče ne brani. A nihče noče narediti prvega koraka, ker se boji, da jim bodo kupci ušli k tekmecem.

Seveda so socialni pomisleki in vprašanja o družinskem življenju trgovcev, ki delajo ob nedeljah, legitimni. A pri tem je treba vedno znova spomniti, da ob nedeljah delajo ljudje tudi v drugih panogah. Malokdo se slepi, da bodo družine v nedeljo več časa preživele skupaj v naravi ali v cerkvi in da očeta ne bo odneslo v gostilno, če bodo trgovine zaprte.

Ne gre za družine, za denar gre. Če bi trgovci nedeljsko delo zaposlenim pošteno plačali, razprave o tem sploh ne bi bilo. Vse kaže, da se je socialni dialog znotraj trgovine prebudil, in to je zagotovo tudi zasluga predlagane novele zakona o trgovini.