Je Soros antisemit?

Dva zanimiva geopolitična fenomena, enotnost na svetovni desnici in razcep znotraj judovske skupnosti, je ponovno razkrila sedanja evropska turneja izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Oba sta povezana s »svežo« definicijo antisemitizma, ki jo je med Netanjahujevim obiskom v Parizu pojasnil njegov gostitelj, novi, »nadideološki« francoski predsednik Emmanuel Macron. Po njegovih besedah se sodobni antisemitizem skriva za masko nasprotovanja sionizmu, kar so »pravilno misleči« takoj prevedli v izjavo, da je vsak, ki nasprotuje temu, kar počnejo sedanje izraelske oblasti, pravzaprav prikriti sovražnik Judov sploh.

Po tej ideološki uverturi, ki jo je dobil v francoski republiki, se je lahko Netanjahu brez slabe vesti odpravil v Budimpešto, kjer ga je čakal predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Res je, da so tega zaradi nedavnega hvaljenja glavnega medvojnega madžarskega klavca Judov Miklósa Horthyja in propagandne kampanje proti judovskemu filantropu Georgeu Sorosu liberalni Judje doma in po svetu obtožili antisemitizma, toda, kakor je v sredo opozoril gost iz Tel Aviva, uradna Budimpešta je ena največjih zagovornic in podpornic izraelske politike tako znotraj Evropske unije kot v Združenih narodih.

Takšen zagovornik sionizma, kakor je Orbán, po Macronovi definiciji nikakor ne more biti antisemit. Nasprotno, kakor ga je pohvalil visoki judovski gost: »Madžarska je v prvi vrsti tistih držav, ki nasprotujejo tej [beri: protisionistični] protijudovski politiki.« Podobno je s preostalimi tremi članicami Višegrajske skupine, s katerimi se je včeraj Netanjahu prav tako srečal v Budimpešti. »Vse te države so zelo proizraelske. V EU in ZN glasujejo za nas,« je za francosko agencijo AFP povedal strokovnjak za vzhodno Evropo in profesor na univerzi v Tel Avivu Raphael Vago.

Ta pragmatična solidarnost med »neliberalnimi« voditelji je le ena geopolitična ponazoritev te nove opredelitve antisemitizma. Po njej je pravzaprav Jud Soros, ki po besedah izraelskega zunanjega ministrstva nenehno ruši demokratično izvoljene izraelske vlade, organizacije, ki jih podpira, pa blatijo izraelsko državo in ji poskušajo odvzeti pravico do samoobrambe, večji antisemit kakor kakšen veliki prijatelj izraelske politike Orbán, čeprav dejanja in izjave zadnjega spodbujajo sovraštvo do lokalnih Judov.

To pa je druga posledica Macronovega premika paradigme v razumevanju sodobnega sovraštva do Judov, po katerem bi med današnjimi antisemiti našli presenetljivo veliko predstavnikov tega naroda. Ena od njih, izraleska blogerka Mairav Zonszein, je lepo opisala ta paradoks za ameriški časnik New York Times. Po njenih besedah sta Soroseva človekoljubnost in univerzalizem popolna anatema za Netanjahuja, ki ne vidi razlike med pripadnostjo Izraelu in judovskemu narodu, zato se je pripravljen povezovati z neliberalnimi nedemokratičnimi državami (med katerimi so po njenem mnenju poleg Madžarske še Egipt, Rusija in Turčija) in si zatiskati oči pred antisemitizmom globalnega desničarskega tabora, dokler to pomaga gibanju za veliki Izrael.