Jeklarska vojna

Zaplet z jeklarsko industrijo je še en dokaz, da ima EU veliko težav 
sama s seboj.

Objavljeno
27. julij 2016 17.23
Maja Grgič
Maja Grgič
Evropski trg v zadnjih letih vse bolj preplavlja ceneno jeklo iz Kitajske, ki si z dumpinškimi cenami ob podpori domače ekonomske politike reže vse večji tržni delež in tako povzroča sive lase evropskim jeklarjem. Šef evropske komisije Jean-Claude Junker je sredi julija Kitajski zato zagrozil z ostrejšimi ukrepi, tudi miniranjem pridobitve želenega statusa tržnega gospodarstva, če te nelojalne konkurence ne bo ustavila. A še preden je EU v tem smislu karkoli storila, je Kitajska že vrnila udarec: napovedala je uvozne carine za določena evropska jekla in s tem topove usmerila tja, kjer Unijo lahko zelo zaboli – v avtomobilsko industrijo.

Vse kaže, da je kitajska jeklarska industrija evropski počasi zrasla čez glavo. Kdaj se bo to zgodilo, je bilo v resnici le še vprašanje časa. Še pred desetimi leti je Kitajska proizvedla le slabo tretjino jekla na svetu, zdaj ga že polovico, medtem ko je bil ta delež EU pred desetimi leti 17-odstoten, zdaj pa je za skoraj polovico manjši. Razmere na trgu v zadnjih letih dodatno zaostrujejo še presežne jeklarske zmogljivosti, ki so se pojavile po svetovni gospodarski krizi in jih je veliko prav na Kitajskem, ter ohlajanje kitajskega gospodarstva.

Dogajanje v zvezi z jeklarsko industrijo pa je še en dokaz, da ima EU veliko težav sama s seboj in da se ni sposobna učinkovito odzivati na zunanje izzive. Njeni ukrepi za omejitev uvoza poceni kitajskega jekla so bili kljub nenehnim pozivom evropske jeklarske industrije, ki na leto ustvari okoli 170 milijard evrov prihodkov in neposredno zaposluje več kot 330.000 ljudi, posredno pa kar dva milijona, do zdaj premedli, premili in prepozni, da bi dosegli svoj cilj. ZDA so se tega, denimo, z visokimi carinami lotile precej bolj odločno. Poleg tega se članice že dolgo ne morejo dogovoriti niti o odpravi, tako imenovanega pravila nižje dajatve, kar naj bi Uniji omogočilo ostrejše ukrepanje proti izdelkom iz azijske tekmice.

Slovenski jeklarji so razmeroma majhni nišni igralci in na Kitajsko prodajajo majhen delež svojih izdelkov, zato morebitna uresničitev kitajskih groženj zanje ne bo usodna, a kljub temu zaskrbljeno spremljajo dogajanje. Na zaostrenem trgu je danes pomembna prodaja vsake tone, poleg tega lahko jekleno zaostrovanje na ravni EU-Kitajska lahko še okrepi. Navsezadnje je vsaka slaba novica za svetovno avtomobilsko industrija slaba vest tudi za slovensko gospodarstvo, saj so številna naša podjetja dobavitelji v tej industriji.

Vsaka vojna prinaša žrtve, zato je upati, da bo v jeklarski prevladal razum. EU bo, čeprav je najboljši čas za ukrepanje že zamudila, morala s hitrim in odločnim odzivom najti način za zaščito svoje industrije. To bi se paradoksalno lahko učila tudi iz kitajske lekcije. Kitajski zmaj pa bo, če bo hotel uživati status tržnega gospodarstva in vse prednosti globalnega trga, moral dojeti, da morajo tudi kitajski jeklarji plesati po konkurenčnih tonih.