Tiskane izdaje
Petega novembra leta 2012 je v Slovenijo brez vnaprejšnjega opozorila po reki Dravi iz Avstrije pridrvel več metrov visok poplavni val. Ponedeljkovo jutro, ki se je začelo povsem vsakdanje, se je spremenilo v nočno moro. V dvanajstih urah je deroča voda zalila domove osem tisoč družinam, uničila lokalno in državno infrastrukturo in skupaj povzročila za več kot sto milijonov evrov škode. Ljudje so v poplavah veliko izgubili. Nekateri vse, kar so imeli, zato je prav, da terjajo odškodnino za materialno škodo, za prestani strah in občutke nemoči pa jim ne more plačati nihče.
Težko so se odločili za tožbe. Vedeli so, da bodo imeli na drugi strani močnega nasprotnika; največje avstrijsko elektroenergetsko podjetje. Nekateri se za tožbe niso odločili že samo zaradi tega. »Začenja se boj Davida proti Goljatu,« je ob vložitvi tožb preroško napovedal celovški odvetnik Franz Serajnik, ki na slovenskih sodiščih zastopa največjo skupino oškodovancev. Še več bi jih lahko, če bi ljudje zmogli plačilo sodne takse. A jim država, čeprav ji zakon to dopušča in so jo odvetniki poplavljencev na to opozorili, ni ponudila možnost odloga ali celo oprostitve plačila. Še več! Ko je bilo jasno, da je šel Verbund tokrat resnično čez rob in da so ljudje odločeni tožiti, je v Dravogradu v imenu takratne vlade miril razgrete strasti Karl Erjavec. Dravograjčanom je polagal na srce, naj bodo vendarle bolj prijateljski do svojih sosedov. Že, že, a kako, če je sosed znova povzročil škodo in se spet pretvarja, kot da je ni.
Ljudje so pričakovali, da se bodo proti največjemu avstrijskemu energetskemu gigantu Verbundu borili ob boku z državo, a se je ta odločila za solo akcijo, tik preden je zastaral rok. Če bi državni pravobranilci branili še občinsko, ne le poškodovano državno lastnino, bi lahko vsaj občine, če že ne posamezniki, prihranile pri odvetnikih. Ti so zdaj resnično razkurjeni, saj so se slovenski državljani zaradi njih in njihovega ravnanja znašli pred oviro, ki se ji reče torpedo tožba. Čeprav ni usmerjena proti njim, se lahko zgodi, da bo na slovenskih sodiščih ustavila vse postopke proti Verbundu. Državni pravobranilci so na tožbo že odgovorili. Plačilo sodne takse zanje ni bil problem. Na deželnem sodišču v Celovcu so plačali 900.000 evrov, kar je skoraj toliko kot od Verbunda za plačilo škode terja občina Dravograd.
Prizadeti v poplavah bi lahko tožili na avstrijskih sodiščih, a bi bilo dražje, poleg tega pred avstrijskimi sodniki ne bi mogli nastopiti v maternem jeziku. Od slovenskih sodišč upravičeno pričakujejo, da jih bodo pravno zaščitila, ne pa prepustila izidu niti približno sorodnih pravd v Avstriji.
Vsi dosedanji Verbundovi manevri, da preprečijo ali zaustavijo sodne postopke v Sloveniji, so bili doslej neuspešni. Že v tem tednu bo jasno, ali jim bo v vodo padel tudi najnovejši in bodo morali vendarle stopiti pred sodnike, ki bodo ugotavljali, ali bi morda s pravilnejšim upravljanjem svojih elektrarn lahko preprečili katastrofo v dolini reke Drave. Če so nedolžni, kot trdijo, se sojenj ne bi smeli bati.
