Ko lex trešči ob zid

»Danes sem najsrečnejši človek na svetu.« Takšen je naslov zadnje objave na blogu Ivice Todorića, lastnika nasedlega Agrokorja. Mož, ki je danes državni sovražnik številka ena v sosednji Hrvaški, je svoj zapis posvetil rojstvu vnuka, ni pa se mogel ogniti Agrokorju, temi, zaradi katere je sploh postal bloger.

»Vse na tem svetu mi lahko vzamejo, lahko me ponižujejo in preganjajo, ampak največje vrednosti mi nikoli niso in ne bodo mogli vzeti, moje družine,« se glasi del zapisa padlega tajkuna. Mož, ki je s svojo kapitalsko močjo Hrvaški bolj ali manj iz ozadja vladal dolga leta, prav veliko vzrokov za srečo letos nima. Lex Agrokor ga je vrgel iz kapitalskega sedla.

Država je svojo do lani še nepredstavljivo potezo upravičila z višjimi cilji, reševanjem gospodarstva pred posledicami stečaja velikana, ki pa je tako velik postal tudi zato, ker državna regulativa ni delovala, kakor bi morala. Da bi tudi premoženje Agrokorja zunaj meja Hrvaške zavarovali pred upniki, je izredna uprava zaprosila za priznanje tujega insolvenčnega postopka, vendar je trčila v zid povsod razen v Londonu.

Slovensko sodišče, ki je sprva priznalo veljavnost lexa Agrokor na ozemlju Slovenije, je nekaj mesecev po pritožbi ruske Sberbank in slovenske vlade odločilo v prid Sberbank in ruski državni banki dalo možnost, da Agrokorju v Sloveniji zaseže 70-odstotni lastniški delež v Mercatorju.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pravi, da je z odločitvijo sodišča cilj države dosežen. Bi ga morda moralo vsaj malo skrbeti dejstvo, da je sodišče državi v tej zadevi odreklo pravni interes? Prav zato, ker je verjela v svoj pravni interes, je slovenska vlada po zgledu Hrvaške in iz podobnih vzgibov kot Hrvaška pripravila lex Mercator.

Medtem ko je upnikom in dobaviteljem Mercatorja v Sloveniji za usodo lexa Agrokor pri nas malo mar, zanje šteje predvsem to, da prepoved veljavnosti izredne uprave Agrokorja pri nas ne vpliva na poslovanje Mercatorja. »Za vse nas dobavitelje je pomembno, da je uveljavljen lex Mercator, da ta ostaja v veljavi in da je Mercator zaščiten,« nam je povedal Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki je en od vodilnih slovenskih dobaviteljev Mercatorju.

Ali je Mercator res zaščiten? Česa se veseli minister Počivalšek, se sprašuje hrvaški ekonomist Damir Novotny, ki je tudi sicer oster nasprotnik lexa Agrokor. »Če v Sloveniji ne velja lex Agrokor, zakaj bi veljal lex Mercator?« se sprašuje Novotny. Če sodišče državi pri lexu Agrokor ne priznava pravnega interesa, kaj to pove o pravnem interesu države pri Mercatorju?

Sodišča, ki so zavrnila lex Agrokor, so ravnala, kot bi pričakovali v evropski državi z vladavino prava. Čeprav je Sberbank državna banka, je upnica s konkretnim interesom in sodišče jo tako obravnava. Ob tem, ko je sodišče v tej zadevi vladi odreklo pravni interes, se je treba znova vprašati, kar smo se spraševali že ob uvedbi lexa Agrokor in lexa Mercator. Ali sklicevanje na nekakšen javni interes vladi, ki sicer ni upnica, zadošča, da s posebnim zakonom obide obstoječo insolvenčno zakonodajo, ki sicer velja in deluje v državi?