Ko se ti zgodi žena

Vsaka prva seja nove vlade se začne s kadrovskimi odločitvami. Prvo ime, ki zakroži, je vedno povezano s tem, koga je premier postavil za generalnega sekretarja vlade. Nič drugače ni bilo, ko je Miro Cerar pred dvema letoma sporočil, da bo na sejah vlade na njegovi levi strani sedel Darko Krašovec. Torej človek, ki ga uradniška služba očitno zelo mika, saj se niti kot odvetnik niti kot sodnik ni mogel upreti skušnjavam, ki jih predstavljajo vabila za zasedbo visokih uslužbenskih položajev. Tako je Krašovec kot odvetnik v Pahorjevi vladi prevzel posle generalnega sekretarja šolskega ministrstva, kot sodnik v Cerarjevi vladi pa delo njenega prvega birokrata. Darko Krašovec je torej sodnik, ki je (bil) na začasnem delu v vladi. Tam zdaj več ne bo, ali se bo vrnil v sodniške vrste, se še ne ve. Mogoče tudi ne bo imel priložnosti, da bi se o tem sam odločal.

Ko se nekdo zaveže sodniškemu poklicu, ve, da si marsičesa ne bo mogel privoščiti. Tudi če se za nekaj časa odloči, da sleče togo in začne delati za politiko. Sodnik v mirovanju, kar je Krašovec, sicer res ni zavezan k spoštovanju vseh zakonskih in etičnih meril, ki veljajo za aktivne sodnike, kljub temu pa mora v delovnem času in zunaj njega upoštevati, da je predvsem sodnik. Mednarodne smernice so do lika sodnika neizprosne. Od njega zahtevajo odgovornost, zanesljivost, preudarnost, pogum, poštenost, dostojanstvo, čast, zadržanost, diskretnost, modrost, lojalnost, človečnost, preudarnost in transparentnost. Krašovcu se je kot generalnemu sekretarju vlade, sodniku v mirovanju in odvetniku v prostem času na enem naroku zgodila »žena«. Očitno so bile njegove prepričevalske sposobnosti, naj ne zahteva izločitve vseh slovenskih sodnikov, ker so domnevno pristranski, slabe. Še toliko bolj, ker je bila Krašovčeva žena v sporu z državo, torej z delodajalcem njenega moža.

Pravosodju vrniti ugled in dostojanstvo je ena od zavez Cerarjeve vlade. Toda ker niti ugled niti dostojanstvo nista nekaj, kar cehu samoumevno pripada, sta mu premier in njegov minister za pravosodje postavila visoke etične standarde. Ti standardi so prek mnenja etične komisije sodnega sveta tako zdaj sankcionirala tiste, ki so jih postavili. Se pravi vlado.

Zato Cerarjeve izjave, da so se v postopku sodnega sveta zgodile tudi neke nenavadne prakse, niso utemeljene. Kam je meril z očitkom o strokovno ne dodobra ovrednotenem postopku, ni pojasnil in bolje bi bilo, če o tem sploh ne bi govoril. Nekoč je bil predsednik sodnega sveta. V njegovem mandatu so bile sprejete tudi nekatere odločitve, o katerih nekateri v sodstvu niso bili prepričani, da pijejo vodo. Pa vendarle so obveljale kot legitimna odločitev enajsterice tistih, ki sestavljajo sodni svet.

Vladi, ki stavi na etični pogon, je tako zaušnico dala prav »njena« etična komisija. Prehajanje sodnikov na politične funkcije in možnost njihovega vračanja v sodniške vrste je sicer nekaj, kar stroka že nekaj časa problematizira, rešitve pa še ni. Ali si sodnik ali politični odločevalec. Zamrzniti se za nekaj časa kot sodnik, očitno ne gre.