Konservativna revolucija

»Pričakovano, vendar vseeno žalostno,« je le nekaj minut po objavi prvih rezultatov hrvaškega referenduma, na katerem so se volivci odločali, ali bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske, dejal eden od hrvaških kolegov. Ni bilo nepričakovano niti dejstvo, da je referendum zaznamovala majhna udeležba, vendar bolj kot vse ostaja tisto, kar je v naši južni sosedi že nekaj časa v zraku – da se dogaja konservativna revolucija, nedeljska zmaga zagovornikov in pobudnikov referenduma, pa je le dokaz, da je trditev zelo blizu resnici.

Že zbiranje podpisov je napovedovalo ostre besede. Zbiratelji podpisov so vztrajali, da ne gre za zlorabo demokracije ali homofobijo, nasprotniki so zagovarjali trditev, da gre le za »pobudo, ki jo sponzorira Rimskokatoliška hrvaška cerkev«, kar nemara niti ni iz trte izvito.

Hrvaška RKC in takrat vladajoča HDZ, sta bila dolgo kot siamska dvojčka, v nenehnem iskanju novih možnosti za sožitje, potem pa sta se razšla. Cerkev je, ne le zaradi spora z dolgo let vladajočo HDZ, vse bolj izginjala kot pomemben faktor s političnega parketa. Z zmago levosredinske Kukuriku koalicije je bilo to še bolj opazno, mrkih obrazov med škofi pa še več. V referendumu je Cerkev najbrž videla eno od možnosti za svojo vrnitev.

Poleg vsega še zdaleč ni pozabljena letošnja afera, ki je nakazovala tudi nestrpnost med drugače mislečimi. Takrat je veliko prahu dvignil plakat za gledališko predstavo Fina mrtva dekleta, na katerem se nežno objemata devici Mariji. Zaradi protestov Katoliške cerkve, krščanske skupnosti in nekega katoliškega združenja je direktor gledališča plakat umaknil iz javnosti.

Hrvaška preživlja hude čase; gospodarstvo je na psu, število brezposelnih se iz dneva v dan povečuje, mladi brez upanja zapuščajo državo in iščejo zaposlitve kjerkoli.

Ekonomska kriza, brezposelnost in brezup so dobrodošla hrana za konservatizem, ki je nemara prav zaradi tega, in delno tudi zaradi nezmožnosti koalicije Kukuriku, da bi našla pravo protiorožje, močno okrepil svoj položaj.

Danes, dan po neprijetni referendumski nedelji, jutri in pojutrišnjem na Hrvaškem ne bo veliko drugače, morda le slabše. Hrvaška bo še naprej živela svoje katoliško življenje, vendar nekaj strahu vseeno obstaja. Že dogajanje pred referendumom je dalo vedeti, da v državi obstaja globoka delitev glede ideoloških družbenih vsebin. Vse bolj pa je mogoče, da se te delitve utegnejo še bolj poglobiti, saj v nasprotnem primeru hrvaški predsednik Ivo Josipović v referendumski noči ne bi dejal, »da rezultati referenduma ne smejo privesti do novih ideoloških delitev med državljani, posebno pa da se ne sme oblikovati politika diskriminacije«.

Zelo katoliška Hrvaška je v nedeljo zaprla vrata tolerantnosti. Namesto da bi nadaljevala po tako želeni poti proti skandinavskemu vzorcu, se od njega vse bolj oddaljuje. Konservativna revolucija, ki se kaže v različnih pojavnih oblikah na različnih področjih, pa dobiva nove in nove krake. Zato je strah, da se na Hrvaškem utegne zgoditi še kakšna neugodna nedelja, najbrž popolnoma upravičen.