Korak naprej in vstran

V tej luči je bila sprememba bolj korak vstran kot pa proti večji dekriminaliziji marihuane.

Objavljeno
16. december 2014 18.37
Brane Maselj, Panorama
Brane Maselj, Panorama
Pol leta potem, ko je vlada Alenke Bratušek s preprosto birokratsko operacijo omogočila slovenski medicini, da se začne spoznavati s kanabisom, je agencija za zdravila izdala uvozniku tudi potrebna dovoljenja. Vlada je poleti s seznama iz skupine, v kateri so zelo nevarne substance za zdravje ljudi in se ne smejo uporabljati v medicini, umaknila kanabinoid THC in ga prestavila na seznam v skupino sicer še vedno zelo nevarnih substanc, ki pa se smejo uporabljati v medicinske namene.

Že prihodnji mesec bodo zdravniki lahko svoje paciente pošiljali v lekarno po zdravilo, ki dokazano lajša številne simptome pri najtežjih boleznih. Nekateri zdravniki so si tega zelo želeli, spet drugi so bili ostri nasprotniki tega, da bi se njihovi pacienti legalno zadevali s konopljino substanco. Ministrstvo za zdravje je že pred dvema letoma spraševalo zdravstvene ustanove, ali bi zdravile s kanabisom, a kakšnega povpraševanja takrat menda ni bilo. Medtem so kanabisovo substanco začeli na veliko in na svojo pest uporabljati pacienti sami. Hašiševo olje, ki je pod imenom medicinska marihuana z uličnih vogalov prodrlo na hodnike poliklinik, je bilo za številne, ki jih je uradna medicina odpisala, zadnje upanje.

Javna polemika, ki se je začela razvijati pri tem pohodu prepovedane substance skozi institucije medicine, o zdravilnih učinkih rjave smole, je ostajala na ravni čustvenega opredeljevanja, saj naši zdravniki s to zadevo preprosto nimajo nobenih izkušenj. Država je ob tem epidemološkem stanju, kot je naraščajoče uživanje hašiševega olja med rakavimi pacienti poimenovala zdravnica iz paliativne oskrbe Mateja Lopuh, stala križem rok. Magistralno zdravilo, ki ga bodo iz THC lahko pripravljale lekarne, morda ne bo upravičilo vseh pričakovanj pacientov. Nove raziskave namreč kažejo, da je sam THC, še posebno če je sintetičen, kot bo na našem trgu, precej manj učinkovit, kot v kombinaciji z drugimi kanabinoidi, ki jih vsebuje konoplja. Prav tu pa je vladna uredba prinesla neverjeten paradoks. Iz skupine najbolj nevarnih substanc je izvzela le psihoaktivni kanabinoid THC, zaradi katerega je konoplja, ta koristna in zdravilna rastlina, sploh kriminalizirana, medtem ko je celotna rastlina, z vso drugo stotnijo nepsihoaktivnih, a potencialno zdravilnih substanc ostala pod najstrožjim nadzorom tako kot kokain ali heroin.

V tej luči je bila sprememba uredbe bolj korak vstran kot pa naprej proti večji dekriminaliziji marihuane. Toda zdravniki bodo odslej lahko v živo opazovali učinkovanje te substance na različne bolezni, ne pa o tem le brali v tuji literaturi. Če si pomagal enemu od štirih bolnikov, na splošno nisi veliko naredil, toda temu enemu si stoodstotno spremenil življenje, je dejal dr. Aleš Pražnikar z nevrološke klinike v ljubljanskem UKC, morda edini, ki je že pred desetletjem zdravil bolnike z multiplo sklerozo z zdravili iz THC, ki so jih takrat interventno uvažali iz Italije, ker skrbniki postave niso bili pozorni, da vsebuje zloglasni THC. Nekaterim pacientom je pomagal, nikomur pa škodil.