Tiskane izdaje
Za investicijsko vzdrževanje in gradnje, kot se v proračunsko-infrastrukturnem žargonu reče krpanju razpadajočih cest in obnovi mostov, namenja vlada v proračunih za prihodnje leto 83 milijonov evrov, za leto 2017 pa 102 milijona evrov. Vsota je v primerjavi z letošnjima dvema milijonoma - pa tudi s sredi leta za 15 milijonov evrov povečano številko - zelo spodbudna.
Ob številkah so koalicijski poslanci opozarjali na dejstvo, da realno višje številke ni mogoče doseči, opozicijski pa, da kakšnega posebnega razloga za veselje pač ni. Saj je končno že kar nekaj let jasno, da bi za vrnitev šesttisočkilometrskega omrežja državnih cest na spodobno raven vsaj pet, šest let potrebovali od dvesto do tristo milijonov evrov.
Namestnica vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev, sicer pa predsednica politične stranke, ki še kar nosi njeno ime, predvsem pa nekdanja (prva in za zdaj edina) predsednica vlade, se tudi tokrat ni mogla vzdržati in je vlado pograjala, da v proračunskem predlogu ni ničesar novega. Kako da ne! Vsaj delno je popravljena v času njenega vladanja zagrešena napaka, ko je bil cestam odvzet denar, mostovi pa zaprti.
»Zaslugo« je mogoče iskati tudi v evropski perspektivi 2007-2013, saj se letos nepreklicno izteka obdobje rekordnih naložb v cestne novogradnje, pri katerih je bilo večinsko evropskemu denarju treba dodati nekaj domačega. Ta denar se je zdaj sprostil - in bo ostal za investicijsko vzdrževanje, saj ga za sofinanciranje evropskih cestnih projektov ne bomo potrebovali. Potrebe seveda so, žal pa je bilo pod vlado omenjene predsednice odločeno, da se za evropski denar kandidira samo na železniškem področju.
V pristojni infrastrukturni direkciji so na nove finančne razmere pripravljeni: do naslednje gradbene sezone je po optimistični teoriji še ravno prav časa, da se pripravijo projekti. Vprašanje pa je, ali je pol leta tudi dovolj časa, da se izvedejo postopki javnega naročanja. V Mednem, na primer, je bila projektna dokumentacija pripravljena junija letos, razpis je bil objavljen, izvajalec izbran, a revizijski postopek tudi oktobra še teče. (Če večletnega naročniškega naprezanja okrog škofjeloške-poljanske obvoznice, na kateri bo, mimogrede, 17. oktobra pregled odpravljanja pomanjkljivosti, že teden prej, torej jutri, pa na Tavčarjevem Visokem predhodno »Veselje« ob (skorajšnjem) odprtju, niti ne omenjamo.) Ja, oddajanje javnih naročil je pri nas posebne vrste pasijon. Pri razmeroma majhnih, kot so investicijsko-vzdrževalna, morda celo večji, saj je več tudi takih, ki se čutijo sposobni za opravljanje del.
Za kaj več kot za krpanje največjih cestnih lukenj pa bo morala država nekako zbrati še več denarja. Najbolj pri roki se zdi bencinski evro cent, ki pa je dvorezno orodje. Domači uporabniki že plačujemo prispevek za uporabo cest. Z bencinskim centom bi »obdavčili« vse, ki pa ob nakupu goriva že tako plačujemo trošarino, ki je takisto proračunski prihodek.
