Laže pa ne, ciciban?

Zaplet z energetskimi izkaznicami kaže, da so državni uradniki to poglavje energetskega zakona vzeli preveč lahkotno, češ: »Kdo pa si je mislil, da bodo ljudje skočili pokonci zaradi neke listine, ki je bila uzakonjena že daljnega leta 2006!« Ja, in? Kdo pa je sploh vedel zanjo? Niso je omenjali, ne izdelovali, sankcij ni bilo. Zdaj je drugače. Država je skupaj s pooblaščenim zavodom (ZRMK) sproducirala kopico izkazničarjev in sistem izdelave izkaznic, zakon je konkretiziral obveznosti lastnikov stavb in bo neposlušnost kaznoval. Po vetu bo najbrž potrjen, saj bo teža grozečih kazni upognila tudi načelnost sicer kritičnih poslancev.

Torej gre zares. Ljudem bo šlo iz žepa, kot strošek izkaznice ali globa. In to v času, ko marsikomu zmanjkuje za kruh. Že res, da po novem velja zahteva le za prodajalce in najemodajalce, ampak v večstanovanjskih hišah utegne zadeti vse po vrsti. Ker se bo, kot pravijo na ministrstvu, ta strošek kril iz rezervnega sklada.

Čeprav je država lastnike oderuško stisnila že z novim nepremičninskim davkom in čeprav je jasno, da so tudi vsiljeni delilniki toplote prinesli več škode kot koristi, se državnim uradnikom ni zdelo vredno državljanov niti pravočasno obvestiti o novi obveznosti. In jasno povedati, koga, zakaj in koliko bo stala izkaznica. Ker do zadnjega niti sami niso vedeli? Ali nemara zato, ker so skupaj s pooblaščencem (ki mu, mimogrede, ne oporekamo referenc) sistem razširili in zapletli bolj, kot zahteva direktiva, in to perfidno skrili v nepregledno množico členov. S čimer bi omogočili več posla podjetju, izkazničarjem in drugim, ki so se že pred pripravo novele, po starih podzakonskih aktih, prisesali na projekt energetske izkaznice. Ministrstvo bo javnost težko prepričalo v nasprotno, še posebno ker je izkazniško obveznost razširil na vsa stanovanja v blokih prav nekdanji ZRMK-jevec Roko Žarnić – v zadnjih vzdihljajih ministrovanja v resorju za okolje in prostor. Žogico bo mogoče umiriti le s popravki predpisov.

Na resornem ministrstvu priznavajo le, da je izkaznica morda res predraga. A nič skrbi, »ko bo izkazničarjev še enkrat več, bo konkurenca med njimi zbila ceno na evro za kvadratni meter ali še niže«. Obljubo si velja zapomniti.

Sprašujemo pa se, ali lahko izkaznica sploh doseže svoj namen. Na odločitev lastnikov o energetski prenovi ne more imeti velikega učinka, ker je zanjo poleg volje in načrta potreben – denar. A ta prihaja po drugih kanalih in z drugačnimi vzgibi. Izkaznica lahko le vzbudi razmišljanja o varčevanju z energijo.

Praktično naj bi služila predvsem kupcu ali novemu najemniku kot informacija, kako energetsko skromno ali požrešno je ponujeno stanovanje. Bo res? Recimo, da kupujemo stanovanje v bloku. In da izkaznica, izdelana za celotno stavbo, izkazuje srednji energetski razred. Ampak v tem povprečju se skriva tako stanovanje na vrhu, katerega lastniki v 30 letih še niso zamenjali oken in ogrevajo še vrabce na polici, kot tudi stanovanje v notranjosti stavbe z novim stavbnim pohištvom in regulacijskimi ventili na radiatorjih. Kupcu enega in drugega bo izkaznica – lagala. Če narobe razumemo, naj nas, zaboga, nekdo razsvetli!