Tiskane izdaje
Leta 1964 Dušan Senčar, Franci Čop in Marjan Kožuh s svojimi sodelavci niso zaman izbrali lisice za prepoznavni znak smučarskega tekmovanja na Pohorju. Mala živalca, sicer sinonim za preživetje in prilagodljivost, je namreč značilna za pohorske gozdove. V minulih petdesetih letih Senčarjevi lisjaki z Zlato lisico nikoli niso imeli nepremostljivih težav. Čeprav je bilo veliko vremenskih nevšečnosti in selitev, so jo uspešno prilagajali času in prostoru.
Ob petdesetletnici pa se je nekoč majhna, zdaj pa še kar velika smučarska zverina znašla v škripcih. Okrog njenega brloga nad Pohorjem so se zgrnili črni oblaki družbenih razmer. Bančni volkovi so kaznovali lakomnost in kapitalsko požrešnost »Lisičkinih čuvajev« ter si jo neusmiljeno prisvojili. Preživetje smučišč oziroma športnega centra je torej zaradi velikih izgub v največji meri odvisno od njihove »usmiljenosti«. V športnem centru zaradi premajhnega dotoka denarja enostavno niso zmogli plačevati visokih obresti za velike naložbe.
Kako se bo razpletlo oziroma kdo bo »kupil« Zlato lisico, se še ne ve. Zagotovo pa je jasno, da bo moral biti spreten lisjak. Tako kot so bili spretni lisjaki vsi, ki so v minulih petih desetletjih Lisico vodili mimo vseh mogočih pasti. Na srečo pa prihodnost mariborske tekme ni usodno odvisna od bančnikov NKBM in NLB, čeprav je tesno povezana s športnim centrom Pohorje in smučarskim klubom Branik, ki je sicer dejanski lastnik, skupaj s FIS in Smučarsko zvezo Slovenije. Lastniki zagotovo nimajo nobenega razloga, da bi nekaj, kar sodi med najlepše in najboljše v svetovnem pokalu, ugasnili in vrgli na smetišče zgodovine. Tudi zato, ker ima mariborska tekma izjemen zasilni izhod – selitev v Kranjsko Goro.
Zlata lisica je v petdesetih letih postala v svetovnem športu najbolj znan simbol Maribora. Četudi je mariborsko gospodarstvo skrhano in na robu preživetja, je upati, da bo imelo dovolj finančne kondicije, da v najtežjih časih svojo prireditev ohrani pri življenju. V svetovnih medijih ni učinkovitejše promocije vsega, kar je dobrega v Mariboru. To je zasluga starih lisjakov. Naj bodo vsaj tako pametni tudi novi. In naj zgodba traja še nadaljnjih 50 let.
