V nadaljevanju preberite:
Pred 20 leti, 24. februarja 2004, so slovenski poslanci sprejeli zakon o ratifikaciji severnoatlantske pogodbe, listino o pristopu pa je Slovenija deponirala 29. marca pri depozitarju (ZDA) in s tem postala članica zveze Nato. Tik pred tem, v letih 2002 in 2003, je ministrstvo za obrambo izvedlo postopen prehod iz naborniškega sistema na poklicno vojsko, ker se do takrat veljavno obvezno vojaško usposabljanje ni izkazalo kot ustrezno za vojsko, ki želi stati ob boku najsodobnejšim vojskam na svetu. Sistem kadrovskega popolnjevanja s poklicnimi vojaki in pripadniki pogodbene rezerve, kakršen velja še danes, temelji na projektu, imenovanem PROVOJ.
Osnovni namen tega zdaj že pozabljenega projekta je bil »oblikovanje vojaške organizacije, osnovane na stalni in rezervni sestavi, ki bo sposobna za izvajanje vseh poslanstev in nalog znotraj nacionalne obrambe in zavezništva«. Projekt, ki bi se po prvotnih načrtih moral končati do leta 2010, je bil predčasno končan tri leta prej. Ob kroničnem kadrovskem pomanjkanju, skoraj komičnem neravnovesju med številom vojakov častnikov in podčastnikov (2803 častnikov in podčastnikov proti 2167 vojakom), hitrem staranju vojske in drugih kadrovskih težavah, s katerimi se Slovenska vojska spopada v zadnjih letih, je med strokovnjaki pogosto mogoče slišati kritiko, da se projekt profesionalizacije vojske v resnici nikoli ni končal.
